Marij (Julij) Kogoj
,
slovenski
skladatelj
, *
20. september
1892
,
Trst
, †
27. februar
1956
,
Bokalce
,
Ljubljana
.
Rojen je bil z imenom Julij, a so bili njegovi krstni dokumenti pomotoma poimensko zamenjani z dokumenti njegovega pokojnega brata Marija (1895?1896). ?O?e ?tefan mu je kmalu umrl, mati Angela (rojena Filippini?) pa je dru?ino z ve? otroki zapustila. Marija so kot ob?insko siroto poslali v Kanal ob So?i.
V osnovni ?oli je njegovo nadarjenost odkrila njegova u?iteljica in ko jo je zaklju?il, so mu omogo?ili ?olanje v Gorici na gimnaziji, vendar pa te ?ole ni kon?al. ?elel se je posvetiti glasbi, ki ga je povsem prevzela. ?V za?etku je bil glasbeni samouk. ?Komponirati je za?el leta 1910, (preden je bil sploh primerno izobra?en).? Brez denarnih sredstev je med letoma 1914 in 1917 kompozicijo ?tudiral na Dunaju (
Franz Schreker
) in leta 1918 na Schwarzwaldski ?oli pri
Arnoldu Schoenbergu
. Da se je med ?tudijem lahko pre?ivljal, je moral opravljati te?a?ka dela.
Med 1. svetovno vojno se je preselil v Gorico, nato pa v Ljubljano?. Pre?ivljal se je s pisanjem kritik v tedanjih ?asnikih, in s temi kritikami se je mnogim tudi zameril. Kon?no je dobil slu?bo v ljubljanski operi kot korepetitor in dirigent. V tem ?asu je mnogo komponiral. Objavil je nekaj samospevov, zborovskih in mladinskih skladb.
Leta 1919 se je poro?il z Marijo Podlogar iz
Grade?a pri Turjaku
, ki je bila ?ivilja in pevka v zboru ljubljanske opere. V zakonu so se jima rodili trije otroci. ?ena je imela na Grade?u manj?o doma?ijo, kamor so ob?asno prihajali. ?ivel in glasbeno deloval je predvsem v Ljubljani. Lepota ter ?udovitost pokrajine in okolica Grade?a sta ga privabljali in tudi skladateljsko navdihovali. Na Grade? je v ?enino hi?ico pripeljal tudi klavir. Mnoge svetovno priznane skladbe je ustvaril prav v tem okolju.
Njegov ustvarjalni zagon se je po letu 1930 ustavil zaradi bolezenskih znakov shizofrenije. Od leta 1932 do smrti je ?ivel v bolni?nici za du?evne bolezni.
Tenorist
Marij Kogoj
je bil njegov sin.
Njegova
dela
uvr??amo med
glasbeni ekspresionizem
, ki ga dopolnjuje s komponisti?nimi prvinami pozne
romantike
politonalnosti
in osamosvojenih
disonanc
. Vrhunec njegovega
opusa
predstavlja
opera
?rne maske
(krstno uprizorjena leta 1929), po tem letu pa se skladatelj za?ne nagibati h glasbenem
neoklasicizmu
. Mnogo njegovih skladb in glasbeno-teoretskih del je ostalo nedokon?anih.
V spomin skladatelju je vsako leto prirejen mednarodni glasbeni festival
Kogojevi dnevi
, ki se odvijajo v Kanalu, Novi Gorici, Gorici (Italija) in Bene?iji (Italija). V Kanalu ob So?i pa je na ogled tudi stalna razstava Marija Kogoja in njegov doprsni kip.
V spomin in zaradi priljubljenosti skladatelja so Turja?ki krajani ?e 13. maja 1956, torej slabe 3 mesece po smrti, ustanovili kulturno dru?tvo in ga poimenovali KUD Marij Kogoj ? s privolitvijo bli?njih skladateljevih sorodnikov (sina).?
Po njem se imenuje ulica v
Luciji
.?
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|