Lev Semjonovi? Pontrjagin
Rojstvo	Лев Семёнович Понтрягин 3. september 1908 ( {{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:3|2|0}} ) [1] Moskva , Ruski imperij
Smrt	3. maj 1988 ( {{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:3|2|0}} ) [1] (79 let) Moskva , Sovjetska zveza
Narodnost	ruska
Podro?ja	matematika , topologija
Poznan po	Andronov-Pontrjaginov kriterij Pontrjagin-Thomova konstrukcija Pontrjaginov produkt Pontrjaginova dualnost Pontrjaginova povr?ina Pontrjaginovi razredi

Lev Semjonovi? Pontrjagin [lev semjonovi? pontrjagin] ( rusko Лев Семёнович Понтря?гин), ruski matematik , * 3. september (21. avgust, ruski koledar ) 1908 , Moskva , Ruski imperij (sedaj Rusija ), † 3. maj 1988 , Moskva.

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Njegov o?e Semjon Akimovi?, ni?ji uradnik, je bil takrat v vojski in je kmalu umrl 6. januarja 1927. Mati Tatjana Andrejevna, preprosta kroja?ica, je sama prevzela skrb za sina. Ta skrb se je ?e pove?ala, ko je trinajst let star zaradi nesre?e izgubil vid . Kmalu je v sebi za?util matematiko . Takrat se je nau?ila tujih jezikov toliko, da mu je lahko brala strokovna dela. Za matemati?ne simbole si je izmislila svoja imena ? brala je seveda samo znake, ne pojmov. Pri branju teorije mno?ic je bil presek ≫repka navzdol≪, unija ≫repka navzgor≪ in vklju?itev ≫repka na desno≪. Leta 1925 je kon?al desetletno srednjo ?olo.

Na moskovski dr?avni univerzi je Pontrjagin na Fizikalno matemati?ni fakulteti postal u?enec Aleksandrova (1896?1982), prvi prispevek k matematiki (prvo posplo?itev dualnosti ) je napisal, ko mu je bilo 19 let. Prva predavanja iz algebre , pa je delil s ?midtom (1891?1956). Leta 1929 je diplomiral iz ≫ ?iste matematike ≪. Pozneje je leta 1930 postal tam univerzitetni profesor. Ves ?as pred 2. svetovno vojno , pa tudi med njo, preseljen v Kazan , je delal v topologiji , v teoriji topolo?kih in Liejevih grup . Osnovno delo v teoriji topolo?kih grup je njegova monografija Zvezne grupe ( Непрерывные группы ), ki je doslej iz?la trikrat, leta 1938, 1954 in 1973, prevodov se ne ?teje.

Podal je temelje abstraktne teorije Fourierovih transformacij , ki se sedaj imenuje po njem Pontrjaginova dualnost .

Prijateljstvo z Andronovom (1901?1952), fizikom , ki se je veliko ukvarjal z nihanji , ga je po?asi zvabilo v uporabne smeri. Po vojni se je za?el bolj poglobljeno ukvarjati z navadnimi diferencialnimi ena?bami , s sodelavci je zgradil novo matemati?no poglavje, daljnose?no posplo?itev variacijskega ra?una , teorijo optimalnega vodenja . Pontrjaginovo na?elo maksima iz te teorije obvladuje velik del sodobne tehni?ke ustvarjalnosti. Na?elo opisuje razmere, ?e je potrebno za sistem izbrati najve?je 'vodilo' ali ne.

Dokazal je, da so povezani topolo?ki obsegi le trije: obseg realnih ?tevil , obseg kompleksnih ?tevil in obseg kvaternionov . Postavil je osnovni problem teorije somejnosti. Ta je okoli leta 1940 vodil do teorije karakteristi?nih razredov , povezujo?e teorije algebrske topologije , diferencialne geometrije in algebrske geometrije . Ti razredi, zgrajeni za mnogoterosti z mejami so danes znani kot Pontrjaginovi razredi .

Ukvarjal se je tudi z diferencialno geometrijo.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Andronov-Pontrjaginov kriterij
• Pontrjaginova povr?ina

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Obse?na avtobiografija Leva Semjonovi?a Pontrjagina (rusko)
• Stran o Levu Semjonovi?u Pontrjaginu Univerze svetega Andreja (angle?ko)

1. ↑ ^{1,0 1,1} MacTutor History of Mathematics archive ? 1994.
   d:Track:Q547473