Katoli?ka liga
(
francosko
Ligue catholique), v?asih omenjena tudi kot
Sveta liga
(francosko La Sainte ligue), je bila glavni udele?enec
francoskih verskih vojn
(1562?1598). Ligo je ustanovil in vodil
Henrik I., vojvoda Gui?ki
, da bi izkoreninila
protestantizem
v katoli?ki
Franciji
in strmoglavila kralja
Henrika III.
Ligo so podpirali
pape? Sikst V.
, kralj
Filip II. ?panski
in
jezuiti
.
Lokalne bratov??ine so sprva ustanavljali francoski katoli?ani v nasprotju z
Ediktom iz Beaulieuja
iz leta 1576.
Na ?elo teh zdru?enj kot politi?nega nasprotnika ultrakatoli?ki Peronnski ligi se je postavil bodo?u kralj
Henrik III.
Po zavrnitvi tega edikta s strani generalnih stanov je bila ve?ina lokalnih zdru?enj razpu??ena.
Po bolezni in smrti francoskega prestolonaslednika Franca, vojvode An?ujskega, 10. junija 1584 so se katoli?ki plemi?i zbrali v
Nancyju
. Liga je decembra 1584 v Joinvillu sestavila sporazum z veleposlaniki Filipa II., po katerem so se katoli?ke bratov??ine in zdru?enja zdru?ili v Katoli?ko ligo pod vodstvom Henrika I., vojvode Gui?kega.
Katoli?ka liga je ?elela prepre?iti, da bi francoski prestol zasedel kateri od ?tevilnih hugenotov med plemstvom in na dvoru ter za??ititi privilegije francoskih katoli?anov. Ideje katoli?ke lige je spodbujala doktrina
Extra Ecclesiam nulla salus
(
Zunaj Cerkve ni odre?enja
).
Valoijci
pod kraljem Henrikom III. so bili za Katoli?ko ligo preve? spravljivi in strpni do hugenotov, ki so predstavljali skoraj polovico francoskega plemstva.
Drug vir navdiha so bili spisi angle?kega katoli?kega begunca Richarda Verstegana, ki je uporabil svoje ?tevilne stike v strogo prepovedani in podtalni katoli?ki cerkvi v
Angliji
,
Walesu
in na
Irskem
, da bi raziskoval, pisal in objavljal poro?ila o trpljenju angle?kih, vali?anskih in irskih katoli?kih mu?encev. Versteganove knjige so, na bes angle?kega dvora, katoli?ko Evropo seznanjale z verskim preganjanjem pod vladavino kraljice
Elizabete I.
Richarda Verstegana je na obisku v Parizu leta 1588 Henrik III. na zahtevo angle?kega ambasadorja za nekaj ?asa aretiral.
Avtor je imel v Franciji veliko podpornikov in simpatizerjev. Na zahtevo Katoli?ke lige in pape?kega nuncija je bil kljub zahtevam Anglije po njegovi izro?itvi potiho izpu??en iz zapora.
Liga se je po teh dogodkih oddaljila od svojih prvih idealov,
vojvoda Gui?ki pa je Ligo vedno bolj izkori??al ne samo za obrambo katoli?tva, ampak tudi kot politi?no orodje za uzurpacijo francoskega prestola.
Katoli?ki liga?i so svoj boj proti
kalvinizmu
, primarni veji protestantizma v Franciji, videli kot kri?arsko vojno proti krivoverstvu in obrambo katoli?anov v Franciji pred preganjanjem v elizabetinskem slogu. Nekateri pisci pamfletov iz Lige so vsako naravno katastrofo, ki se je zgodila, vse pogosteje ?teli za Bo?jo kazen za dopu??anje kalvinisti?ne herezije.
Liga, podobno kot trdovratni kalvinisti, ni odobravala poskusov Henrika III., da bi vzpostavil miroljubno sobivanje katoli?anov in protestantov. Katoli?ka liga je imela za enako resno gro?njo tudi zmerne francoske katoli?ane, znane kot Politiki, med katerimi je bilo veliko intelektualcev. Politiki so bili utrujeni od hudih bitk in sekta?kih umorov z obeh strani. Namesto tega so se odlo?ili za mo?no monarhijo, ki bi uveljavila mirno so?itje namesto nadaljnjega stopnjevanja tega, kar je vse bolj prera??alo v dr?avljansko vojno.
Liga je takoj za?ela pritiskati na francoskega kralja Henrika III. Kralj je preklical
Boulonjski edikt
, ponovno kriminaliziral protestantizem in za?el novo poglavje v francoskih verskih vojnah. Kralj se je hkrati zavedal nevarnosti, ki jo je predstavljal vojvoda Guise, ki je pridobival vse ve? mo?i. Na
dan barikad
je bil Henrik III. prisiljen pobegniti iz Pariza in je Guise je postal
de facto
vladar Francije.
Kralj se je v strahu, da bo odstavljen, odlo?il udariti prvi. 23. decembra 1588 so stra?arji Henrika III. ubili vojvodo Gui?kega in njegovega brata Ludvika II. in vojvodovega sina Karla Lotarin?kega zaprli v
Bastiljo
.
Ta poteza ni pripomogla k utrditvi kraljeve mo?i in je razjezila tako pre?ivele Guise kot njihove privr?ence. Kralj je pobegnil iz Pariza in zdru?il mo?i s Henrikom Navarskim, domnevnim kalvinisti?nim naslednikom prestola. Tako kralj kot Navarski sta za?ela zbirati vojsko, s katero sta oblegala Pariz. Ko sta se 1. avgusta 1589 oba Henrika pripravljala na zadnji napad na oblegano mesto, se je v kraljevo spremstvo infiltriral dominikanski lai?ni brat Jacques Clement, povezan z Ligo, in ubil Henrika III. Umor je bil ma??evanje za umor vojvode Gui?kega in njegovega brata. Umirajo?i kralj je prosil Henrika Navarskega, naj se spreobrne v katoli?tvo, saj je bil to edini na?in za ustavitev nadaljnjega prelivanja krvi. Kraljeva smrt je v njegovo vojsko vnesla zmedo in Henrik Navarski je bil prisiljen prekiniti obleganje.
Henrik Navarski je postal zakoniti kralj Francije, vendar se je moral zaradi premo?i vojske Katoli?ke lige umakniti proti jugu. Z oro?jem in voja?kimi svetovalci, ki mu jih je priskrbela kraljica
Elizabeta I.
, je dosegel ve? voja?kih zmag, katoli?ke vojske, ki je imela podporo ?panskega kralja
Filipa II.
pa ni mogel premagati. Liga je 21. novembra 1589 posku?ala za francoskega kralja Karla X. razglasiti Henrikovega strica, kardinala Bourbonskega. Njihovo namero sta prepre?ila njegov status ujetnika Henrika Navarskega in njegova smrt maja 1590.
Pravnik in zelo pomemben pesnik Jean de La Ceppede je bil kljub svoji predanosti rimskokatoli?ki veri politik, ki je podprl zahtevo kalvinista Henrika Navarskega po salijskem pravu na francoski prestol. Ko je Aix-en-Provence leta 1589 padel v roke vojske Katoli?ke lige, je bil La Ceppede aretiran. Posku?al pobegniti preoble?en v ?evljarja, vendar je bil na begu ustreljen in ponovno aretiran. Kasneje je bil na ukaz visokega ?lana Lige osvobojen.
Ker se Liga ni mogla dogovoriti niti o kandidatu za francoski prestol, je njen polo?aj oslabel, a ostal dovolj mo?an, da je Henriku Navarskemu prepre?i obleganje Pariza. Henrik Navarski se je 25. julija 1593 kon?no spreobrnil v katoli?ko vero v ?elji, da mirno kon?a vojno. 27. februarja 1594 je bil priznan za kralja
Henrika IV.
Med njegovo vladavino je bil sprejet
Nantski edikt
, ki je
hugenotom
podelil versko strpnost in omejeno avtonomijo ter zagotovil trajen mir Franciji. Katoli?ka liga, ki je ni ve? ogro?al kalvinisti?ni kralj, je postopoma razpadla.
- Baumgartner, Frederic J. (1976).
Radical Reactionaries: The Political Thought of the French Catholic League
. Librairie Droz.
- Carroll, Warren H. (2004).
The Cleaving of Christendom:A History of Christendom
. Zv. 4. Christendom Press.
- Desan, Philippe (2019).
Montaigne: A Life
. Princeton University Press.
- Holt, Mack P. (1995).
The French Wars of Religion, 1562-1629
. Cambridge University Press.
- Knecht, Robert Jean (1989).
The French Wars of Religion, 1559-1598
. Longman.
- Lamal, Nina (2016). ≫Promoting the Catholic Cause on the Italian Peninsula: Printed Avvisi on the Dutch Revolt and the French Wars of Religion, 1562?1600≪. V Raymond, Joad; Moxham, Noah (ur.).
News Networks in Early Modern Europe
. Brill. str. 675?694.
- Leonardo, Dalia M. (2002). ≫
"Cut off this rotten member": The Rhetoric of Heresy, Sin, and Disease in the Ideology of the French Catholic League≪.
The Catholic Historical Review
. 88.2, (April) (2): 247?262.
doi
:
10.1353/cat.2002.0087
.
S2CID
159741600
.
- Scoville, Warren Candler (1960).
The Persecution of Huguenots and French Economic Development, 1680-1720
. Yale University Press.
- Carroll, Stuart (1998).
Noble Power during the French Wars of Religion
. Cambridge University Press.
- Louise Imogen Guiney (1939). The Recusant Poets: With a Selection from their Work: From Thomas More to Ben Jonson. Sheed & Ward.
- Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Penthievre, Counts of". Encyclopædia Britannica. Vol. 21 (11th ed.). Cambridge University Press.
- Keith Bosley (1983). From the Theorems of Master Jean de La Ceppede: LXX Sonnets.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|