Moses Joseph Roth
,
avstrijski
pisatelj
in
novinar
, *
2. september
1894
, Brody pri
Lvovu
(nem. Lembergu), †
27. maj
1939
,
Pariz
.
Joseph Roth je svoje korenine, judovske in v daljnem kolenu tudi slovenske, zelo pogosto vpletal v ?tevilna dela. Predvsem njegov o?e je tisti, ki se v njegovih delih pojavlja v razli?nih likih. On naj bi nastopal kot nezakonski sin avstrijskega oficirja, poljskega grafa in tudi dunajskega lastnika tovarne za izdelavo streliva. Vsem novelam, v katerih je prisoten lik njegovega o?eta, je skupen motiv zgodnje o?etove izgube, ki predstavlja rde?o nit Rothovih del, v prenesenem pomenu pa je to motiv o izgubi domovine, in sicer Avstrijske monarhije.
Otro?tvo in mladost v malem galicijskem mestu Brody, v bli?ini Lvova (Lemberga)
[
uredi
|
uredi kodo
]
Znani avstrijski pisatelj je kasneje svoje otro?tvo in mladost opisoval kot ?as bornega ?ivljenja. V nasprotju z njegovimi poro?ili pa fotografije in poro?ila njegovih sorodnikov pri?ajo o tem, da sicer ni u?ival v vsem razko?ju, je pa vsekakor ?ivel v zadovoljivih me??anskih razmerah: njegovi materi je pomagala hi?na dekla, on pa je obiskoval pouk violine in se ?olal na gimnaziji, kjer je kot edini judovski gimnazijec svojega letnika opravil maturo z odliko, za kar je bil nagrajen s posebno slovesnostjo, pri kateri mu je kraljevi namestnik kronovine Galicije predal briljantni prstan z vgraviranimi cesarskimi inicialkami.
Njegova mati Maria Grubel se je potem, ko so njenega mo?a Nachtuma Rotha odpeljali v bolni?nico za du?evno bolne in je kasneje ostal v varstvu pri nekem rusko-poljskem lastniku gradu, zna?la v neugodnem polo?aju. Kot ?ena pogre?anega mo?a, ?igar resni?ne usode ljudje niso poznali, saj bi to zmanj?alo ugled dru?ine, je odslej ?ivela bolj samotno ?ivljenje: stiki z drugimi ljudmi bi ji lahko povzro?ali te?ave pri prikrivanju resnice o mo?evem stanju. Od takrat naprej se je mati (preve?) za??itni?ko posve?ala vzgoji sina. Leta 1922 je zbolela za rakom na materni?nem vratu, ki je bil zanjo usoden. Tik pred smrtjo, po prestani operaciji, jo je ?e zadnji? obiskal tudi Joseph Roth.
?tudij v Lvovu in na Dunaju
[
uredi
|
uredi kodo
]
Po opravljeni maturi v maju 1913 se je vpisal na univerzo v Lvovu, kjer pa je zaradi ve? razlogov kmalu prenehal ?tudirati. Eden izmed razlogov so bile vedno ve?je napetosti med ?tudenti razli?nih narodnosti, predvsem pa so odmevali boji med poljskimi in rutenskimi ?tudenti. Trenja pa so nastala tudi med
Judi
. Menda naj bi bil razlog za njegov odhod iz Lvova tudi
poljski
u?ni jezik, saj je Joseph kot bodo?i avstrijski pisatelj in pesnik ?elel razvijati predvsem
nem?ki jezik
, ki je bil njegov u?ni jezik dotlej. ?e isto leto jeseni se je ?e ob?asno zadr?eval na
Dunaju
, naslednje leto pa je vpisal ?tudij
germanistike
, ki ga je za?el z veliko optimizma in elana, ?eprav je ?ivel v te?kih, bornih razmerah skupaj z materjo, ki je prejemala le manj?o denarno pomo? za begunce, sam pa tudi ni imel prihodkov. Kot vzornemu ?tudentu mu je veliko pomenilo, da je dobro opravljal izpite in da so to profesorji tudi opazili. Pozneje se je njegov odnos do ?tudijskih kolegov izkazal za arogantnega, za kar je bilo krivo tudi njegovo negativno mnenje o njih in njihovi izbiri ?tudija. Ve?krat se je spra?eval in ?udil, kako je mo?no, da je toliko ?tudentov germanistike - to naj bi bil namre? po njegovem ?tudij, namenjem predvsem bodo?im pisateljem in pesnikom.
Kmalu se je njegovo finan?no stanje izbolj?alo, saj je za?el prejemati ?tipendijo in pou?evati na domu. S prislu?enim denarjem si je lahko privo??il tudi bolj?e obleke. Nekatere pri?e tistega ?asa so ga opisale kot ≫dunajskega gizdalina≪, ki je izstopal s svojim izgledom, in sicer z na rob zlikanimi obla?ili, o?ali in palico v roki.
V nasprotju z mnogimi drugimi, ki so pri izbruhu
prve svetovne vojne
?utili posebno nacionalno navdu?enje, je Joseph Roth deloval
pacifisti?no
(miroljubno) in se je na vse skupaj odzval s prestra?enostjo in z ob?alovanjem. Kasneje mu je bilo zaradi svoje prestra?ene dr?e nerodno, kar je sku?al popraviti tako, da je svobodno stopil v vojsko in z 28. avgustom 1916 pri?el slu?iti v avstrijski vojski kot enoletni prostovoljec. V tem ?asu je umrl avstrijski cesar
Franc Jo?ef
, ?igar pogreba se je udele?il tudi Roth, ki je kot eden izmed mnogih vojakov stal v vrsti ob poti, kjer se je vil pogrebni sprevod. Smrt 86-letnega cesarja se je ve?krat pojavila v njegovih delih, in sicer kot osrednja metafora za zaton
Habsbur?kega kraljestva
in za izgubo domovine. Tak?ni deli sta npr. romana
Radetzkyjeva kora?nica
in
Kapucinska grobnica
.
Namesto da bi Roth ostal s prijatelji pri 21. bataljonu Feldjagerja, so ga ?e kmalu premestili v
32. pehotno divizijo
v
Galicijo
. V letu 1917 in o?itno ?e do konca vojne je bil zadol?en, da je pisal za tisk za obmo?je Lemberga (Lvova). ?e v ?asu slu?enja vojske je za?el pisati tudi poro?ila in feljtone za ?asopisa
Der Abend
(
Ve?er
) in
Der Friede
(
Mir
), v ?asniku Avstrijski ilustrirani ?asnik pa je objavljal pesmi in prozo.
Po kon?ani vojni je prekinil ?tudij, saj je moral bolj kot na ?tudij misliti na to, kako bo zaslu?il za pre?ivetje. Ve?ino denarja si je prislu?il z novinarstvom v
Berlinu
in na Dunaju. V Berlinu je objavljal svoje prispevke v razli?nih ?asnikih, kot so
Neue Berliner Zeitung
,
Frankfurter Zeitung
itd. Razmeroma slabo gospodarsko stanje zaradi nihajo?e inflacije v Avstriji in Nem?iji se je ves ?as spreminjalo. Nastopil je ?as, ko je ?lo bolj?e Avstrijcem in slab?e Nemcem ter obratno. Temu spreminjajo?emu se stanju se je Roth prilagodil tako, da se je slu?beno selil iz Berlina na Dunaj in obratno. Na Dunaju je pisal ?lanke za ?asnik
Wiener Sonn- und Montagszeitung
in za ?asopisa
Neues 8-Uhr-Blatt
ter
Pragerblatt
.
Zakonska zveza in njen razpad
[
uredi
|
uredi kodo
]
5. marca 1922 se je na Dunaju poro?il s Frideriko (Friedl) Reichler, ki jo je spoznal v kavarni Herrenhof, kjer je skupaj z ostalimi novinarskimi sodelavci veljal za rednega gosta. Friedl je bila sicer privla?na in inteligentna ?enska, vendar pa ni bila intelektualka. Tisto, kar ji v zakonski zvezi z Rothom ni ustrezalo, je bilo zagotovo nemirno, mondeno ?ivljenje njenega mo?a kot slavnega novinarja. Poleg razli?nih nesoglasij so njun zakon pestili tudi ?tevilni pretirani, skoraj ?e bolezenski izpadi Rotha. ?e leta 1926 so se pri Frideriki pojavili prvi simptomi du?evnega obolenja, dve leti kasneje pa so njeno du?evno bolezen tudi uradno potrdili. Njega je ta bolezen tako prizadela, da je zapadel v globoko krizo. Nikakor ni mogel sprejeti dejstva, da je ?enina bolezen neozdravljiva, ampak je upal na ?ude? in si celo o?ital, da je on kriv za njeno obolenje. V tem kriznem obdobju se je za?el mo?no vdajati pija?i, poslab?alo pa se je tudi njegovo finan?no stanje.
V naslednjih letih, ko ga je mu?ila potrtost zaradi ?enine bolezni, je na?el uteho v treh neuspe?nih ljubezenskih razmerjih. Vzrok za razpad teh zvez pa je bilo vedno njegovo pretirano ljubosumje, ki ga je pokazal ?e pri prvem zakonu. Najdlje je zdr?al v ?estletnem razmerju z Andreo Mango Bell, zatem pa je dve leti kot izseljenec ?ivel v Parizu in ?tevilnih drugih evropskih mestih skupaj z znano nem?ko pisateljico
Irmgard Keun
.
Potem ko je
Hitler
prevzel oblast, je Roth zapustil Nem?ijo in kot ?e mnogi drugi nem?ki avtorji ustvarjal v izseljenstvu. Njegove knjige so v Nem?iji za?gali in prepovedali. V nasprotju s ?tevilnimi drugimi avtorji v izseljenstvu, ki niso vedno na?li zalo?nikov pa se je Roth dobro zna?el, saj je svoja dela izdajal pri razli?nih zalo?bah, kot so npr. nizozemske zalo?be za izseljensko literaturo. Poleg tega pa je objavljal tudi v ?asopisu za izseljensko literaturo
Das neue Tage-Buch
.
Rothov grob na pokopali??u v Thiaisu pri Parizu
V zadnjih letih se je njegovo finan?no in zdravstveno stanje naglo slab?alo. V novembru leta 1937 so zaradi nestabilnosti poru?ili hotel Foyot v Parizu, kjer je ?ivel deset let. S tem je ?e zadnji? do?ivel izgubo domovine. Dve leti kasneje pa je umrl zaradi hudega vnetja plju?. 30. maja so ga pokopali po skromnem verskem obredu na pokopali??u
Thiais
ju?no od Pariza. V njegovem rojstnemu kraju Brody pa so spomin nanj po?astili z manj?o spominsko tablo, na kateri je v ukrajinskem in nem?kem jeziku zapisano:
Velikemu sinu tega mesta
.
Kljub temu, da je njegova dela te?ko uvrstiti le v eno literarno obdobje, je mogo?e v njegovih del prepoznati smernice, ki so se najbolj pribli?ale umetnostni smeri
nova stvarnost
(nem?ko
Neue Sachlichkeit
), kar velja predvsem za njegove prve
romane
. Prav zato, ker je bil po svojem prepri?anju blizu novi stvarnosti, se ni nikoli poistovetil z
ekspresionizmom
. V romanu
Beg brez konca
(
Die Flucht ohne Ende
), ki nosi podnaslov
Poro?ilo
(
Ein Bericht
), zagotavlja avtor v predgovoru, da ni ni?esar izna?el, ni?esar skomponiral. Pravi, da je pri tej smeri najpomembnej?a predmetnost.
Roth je pozneje opustil novo stvarnost in jo z novinarskega stali??a kritiziral kot literarno smer, ki se ho?e omejiti samo na ≫gola dejstva≪, pri ?emer pa pozablja na umetni?ki izraz, saj je pisanje zasnovano kot strogo poro?ilo, ki temelji na faktih in podrobnostih. Novi stvarnosti je o?ital tudi to, da je bila namenjena predvsem preprostim, naivnim bralcem, ki ?elijo ostati ali predvsem v resni?nosti ali pa jo ?elijo popolnoma izbrisati.
Roth je kot novinar dobro poznal postopek, kako iz posameznih izjav oblikovati poro?ilo, kot pisatelj pa je vedel, da je ?ele ≫umetni?ko delo≪ tisto, ki je ≫tako pristno kot ?ivljenje≪.
Vznemirjenje zaradi mitomanije in zavajanja z navidez resni?nimi trditvami (mistifikacija)
[
uredi
|
uredi kodo
]
Resnica in pravi?nost sta bili kot bo?ji vrednoti osrednja pojma judovske kulture, katerim je bil tudi Roth v vsakdanjem ?ivljenju mo?no zavezan. ?e pa se ozremo k Rothovim delom, ta niso vselej podkrepljena z resni?nimi podatki. V svojih delih pripoveduje npr. o te?kih trenutkih, ki jih je pre?ivel v vojnem ujetni?tvu, za kar se je kasneje izkazalo, da ni bilo resni?no. Novinar in pisatelj Egon Erwin Kisch je dokazal, da Roth nikoli ni bil v ujetni?tvu. Roth je trdil: ≫Ni pomembna dejanskost, ampak notranja resnica.≪ Ta misel mu je bila za vodilo v ?tevilnih njegovih delih. Velikokrat se je zgodilo, da je bila ≫notranja resnica≪ njegovih opisovanj in prikazovanj v nasprotju z resni?nostjo. V enem izmed njegovih del je npr. omenjeno, da je bil avstrijski oficir, ?eprav je bil le enoletni prostovoljec. Omenjeno je tudi, da je bil
katolik
, saj je bilo samoumevno, da so bili vojaki avstrijske vojske katoliki. Za to, da bi Roth imel kakr?nokoli finan?no korist od navajanja neresni?nih podatkov, ni bilo do sedaj ?e nobenega dokaza. Veliko bolj kot kak?nega prera?unljivega ?loveka, so ga poznali kot ?loveka, ki je rad razdajal svoj denar in bil pripravljen vsakomur v stiski nesebi?no pomagati. Njegove predelave resni?nih podatkov so vznemirile kar nekaj njegovih prijateljev in znancev, pa tudi biografov.
≫Rde?i Joseph≪ (≫Rother Joseph≪) in avstrijski legitimist
[
uredi
|
uredi kodo
]
Spominska tabla v Berlin-Charlottenburgu
Roth se je v letu 1925/26 s
socialisti?no
usmerjenega pisatelja prelevil v bolj monarhisti?no usmerjenega. Dokazi, ki pri?ajo o tem, da je bil Roth najprej ≫levi≪ pisatelj, so njegovi socialno kriti?ni in anga?irani ?lanki iz zgodnjih let njegovega ustvarjanja. Pri tem pa posebej izstopa dejstvo, da je bil Roth pri svojem pisanju zelo konkreten, pri ?emer se je izkazal za zelo dobrega opazovalca. Nekateri njegovi ?lanki so iz?li pod psevdonimom ≫Rde?i Joseph≪ (nem. ≫Der rote Joseph≪), kar pa ne ozna?uje nujno njegove socialisti?ne usmerjenosti v zgodnjem obdobju ustvarjanja.
V svojih zgodnjih novinarskih prispevkih se je izrekel za kritika monarhizma. Kasneje pa se je njegovo kriti?no mnenje do monarhizma spremenilo, saj je celo idealiziral monarhisti?no ureditev Habsbur?ke monarhije. V svojih najvidnej?ih delih, v
Radetzkyjevi kora?nici
in
Kapucinski grobnici
, je v romanti?nem stilu predstavil utopijo Avstrije, kakr?na bi v preteklosti lahko oz. naj bi bila. Roth pa ni bil edini, ki je nostalgi?no obujal spomine na monarhisti?no ureditev. Tudi
Fritz von Herzmanovsky-Orlando
in
Robert Musil
, na primer, sta Avstrijo opisovala na miti?en in utopi?en na?in.
- Radetzkyjeva kora?nica
(
Radetzkymarsch
, Berlin 1932; sl. 1982, prevod M. Miladinovi? Zalaznik)
- Kapucinska grobnica
(
Die Kapuzinergruft
, Bilthoven 1938; sl.1984, prevod M. Miladinovi? Zalaznik)
- Job. Roman o preprostem mo?u
(
Hiob. Roman eines einfachen Mannes
, Kiepenheuer, Berlin 1930; sl. 2014, prevod A. J. Oseban)
- Hotel Savoy
(
Hotel Savoy
, Berlin 1924)
- Pajkova mre?a
(
Das Spinnennetz
, Koln 1967)
- Vstaja
(
Die Rebellion
, Berlin 1924)
- Slepo ogledalo
(
Der blinde Spiegel
, Berlin 1925)
- Beg brez konca
(
Die Flucht ohne Ende
, Munchen 1927)
- Desno in levo
(
Rechts und links
, Berlin 1929)
- Nemi prerok
(
Der stumme Prophet
, Koln 1966)
- Sto dni
(
Die hundert Tage
, Amsterdam 1935)
- Spoved nekega morilca, povedana v eni no?i
(
Beichte eines Morders, erzahlt in einer Nacht
, Amsterdam 1936)
- Das falsche Gewicht. Die Geschichte eines Eichmeisters
(Amsterdam 1937)
- Zgodba o tiso? in dveh no?i
(
Die Geschichte von der 1002. Nacht
, Bilthoven 1939)
- Der Vorzugsschuler
- Barbara
- April
- ?ef na postaji
(
Stationschef
)
- Zmagoslavje lepote
(
Triumph der Schonheit
), slovenski prevod 2017, prevedla Ana Jasmina Oseban
- Cesarjev doprsnik
(
Die Buste des Kaisers
)
- Antikrist
(
Der Antichrist
)
- Der Leviathan
- Legenda o svetem pivcu
(
Die Legende vom heiligen Trinker
)
- Judi na pohodu
(
Juden auf Wanderschaft
)
- Miladinovi? Zalaznik, Mira:
Nemirna pot pisatelja in novinarja Josepha Rotha
. V: Zbirka svetovni klasiki; 21. Ljubljana,1993, str. 127-131.
- Miladinovi? Zalaznik, Mira:
Ko propade svet, je treba v Sipolje: Slovenci, kot se pojavljajo v tekstih Josepha Rotha, Petra Handkeja in Draga Jan?arja
. V: Nova revija, ?t. 147/148(1994). str. 170-178.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|
- ↑
1,0
1,1
data.bnf.fr
: platforma za odprte podatke
? 2011.
- ↑
2,0
2,1
Encyclopædia Britannica
- ↑
SNAC
? 2010.
- ↑
4,0
4,1
4,2
Рот Йозеф //
Большая советская энциклопедия
: [в 30 т.]
? 3-е изд. ?
Moskva
:
Советская энциклопедия
, 1969.