Jo?a Vombergar
,
slovenski
dramatik
,
prevajalec
, *
16. februar
1902
,
P?eni?na Polica
pri
Cerkljah na Gorenjskem
, †
20. oktober
1980
,
Buenos Aires
.
Rodil se je v dru?ini bajtarja Jerneja in Marijane, rojene Cankar. Osnovno ?olo je obiskoval v
Cerkljah
in v
Kamniku
. V letih 1915?1923 je v
?entvidu pri Ljubljani
obiskoval
klasi?no gimnazijo
. Po
maturi
se je vpisal na
ljubljansko univerzo
in diplomiral iz
prava
. Na
Ptuju
se je za poldrugo leto zaposlil kot
prefekt
v dija?kem domu. Sledila je selitev v
Ljubljano
, kjer se je pre?ivljal z in?truiranjem in prevajanjem za
?asopise
, kasneje pa je bil programski koreferent na
radiu
, korektor pri
Slovenskem domu
in tiskovni predstavnik na
ljubljanskem magistratu
. Zaradi svojega izrazito protikomunisti?nega stali??a je leta 1945 je pobegnil na
Koro?ko
, nato pa prek
Italije
emigriral v
Argentino
. V
Buenos Airesu
se je zaposlil na ?eleznici, kjer je bil delavec in uradnik do upokojitve leta 1968.
V gimnazijskih letih je pisal za
dija?ka
rokopisna
glasila
Jutranja zarja
in
Doma?e vaje
. Hkrati je igral in re?iral na ?oli ter na prosvetnem odru v
Cerkljah
. Med ?tudijem je bil ?lan
katoli?kega
dru?tva Borba in Akademske zveze.
Bil je med ustanovitelji zalo?be Drama, sourejal je revijo
Drama
(
Mese?na revija za ljudske igravce
) in objavljal prispevke o igranju in o ljudskih odrih. O gledali?ki dejavnosti je objavljal tudi v
Na?em valu
in
Slovencu
. Bil je so
urednik
zbornika
Na bregovih Bistrice
.
V
Argentini
je bil dejaven ?lan
Slovenske kulturne akcije
; pri gledali?kem odseku je sodeloval kot pisec in kot
igralec
. Obenem je pisal tudi humoreske in jih objavljal v
Zborniku Svobodne Slovenije
.
Vombergar je predstavnik t. i. novej?e
ljudske igre
in eden najbolj?ih
dramatikov
slovenske izseljenske knji?evnosti
. Njegove ljudske igre so izvajala predvsem
amaterska gledali?ka
dru?tva, vklju?ena v Prosvetno zvezo. Nekatere so pri?le tudi na odre poklicnih gledali??, po
vojni
pa so jih igrale tudi zdomske gledali?ke skupine. Dogajajo se na
gri?evnatem
in ravninskem svetu pod
Kamni?kimi planinami
.
Plakat za uprizoritev drame
Voda
v
Narodnem gledali??u v Mariboru
leta 1933
V njegovih
komedijah
prevladujeta situacijska in zna?ajska komika. Uveljavil se je s komedijama
Voda
(1932) in
Zlato tele
(1934, uprizorjena 1935) ter z bo?i?no igro
Vrnitev
(1932), ki je avtorjevo najpogosteje igrano delo. Kme?ka komedija
Voda
je bila prvi? uprizorjena v SNG Ljubljana leta 1932 in je bila prevedena v slova?ki, nem?ki in hrva?ki jezik. Komedija
Zlato tele
sme?i ?love?ke in dru?bene napake: pohlep, sr?no otopelost. Osnovna misel dela ("le delo vodi k sre?i") je z obilico komi?nih vlo?kov potisnjena vstran in vse vodi k satiri na tr?ko dru?bo. Napisal je tudi
tragedije
Konkurz
,
Igra ?ivljenja
in
Krik krvi
.
V
Argentini
je napisal drame
Tabor brezpravnih
(1947),
Napad
(1949),
Razval
(1980), satiri?no komedijo
Martin Krpan
(1963), s katero je tudi do?ivel svoj najve?ji uspeh.
Napad
in
Razval
sta drami z vojno tematiko; slednja prehaja v misterij in
alegorijo
. Opraviti imamo z dramatizirano tezo, da je za poraz
domobranstva
kriva britanska izdaja.
Martin Krpan
je Vombergarjeva najdalj?a celove?erna povojna drama. Motiv vojne je skril v
pripovedko
o starih ?asih. Brdavsov napad je napad tujca na
slovenstvo
in premaga ga lahko le Krpan, ki ni posameznik, ampak simbolizira
ljudstvo
.
Vombergar je v Argentini napisal ?e dvodejanko
Dva brata
in
Bo?ji klic
, enodejanko
Materino srce
in
otro?ko
dvodejanko
Mavrica
. Vse njegove drame so bile ve?inoma tudi uprizorjene, predvsem v
Argentini
.
Spada med prve slovenske pisce
radijskih iger
. Njegova dela je izvajal
Radio Ljubljana
. Pisal je z dobrim poznavanjem radijskega medija in s pisateljsko spretnostjo ter lahkotnostjo. Dramatiziral je
Collodijevega
Ostr?ka
(
Stor?ek in njegovo burkasto ?ivljenje
, izvajan 1935?1936), njegovo najuspe?nej?e delo pa je cikel ?estnajstih komedij
Vesele in ?alostne iz ?ivljenja Jake Smodlake in njegovih
, ki je bil izvajan v letih 1935?1941 (cikel je bil pripravljen za tisk in prevod v nem??ino, vendar je izid prepre?il za?etek vojne). Polne so ljudskih motivov (
Sveti trije kralji
, izvajana 1. januarja 1935;
Zakleta Veronika
, izvajana 1935). Na
radiu
se je uveljavil tudi kot
pisec
prizorov za ≫doma?ijske in vesele ve?ere≪ (
Le predi, dekle, predi
, 1935;
Velikono?ni obi?aji
, 1935;
Na? uljnjak
, 1939,
Pod drobnogledom
, 1945). Dve njegovi radijski enodejanki (
?udo kresne no?i
in
Sveta brata Ciril in Metod
) sta leta 1937 iz?li v zborniku
Ob kresu
.(
COBISS
)
Portal:Literatura
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|