Hugh Everett
Rojstvo	11. november 1930 ( {{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:11|2|0}} ) [1] [2] […] Washington, D.C. [4] [5]
Smrt	19. julij 1982 ( {{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:19|2|0}} ) [6] [7] [8] (51 let) McLean [d]
Dr?avljanstvo	ZDA [9] [10] [11]
Poklic	matematik , fizik , teoreti?ni fizik

Hugh Everett III. [hjug everet], ameri?ki fizik , * 11. november 1930 , Maryland , ZDA , † 19. julij 1982 , McLean , Virginija , ZDA.

Everett je leta 1957 prvi predlagal interpretacijo kvantne mehanike kot formulacijo relativnega stanja, ki jo je kasneje deWitt preimenoval v interpretacijo mnogoterih svetov . Celotna teorija, katere ledino je zaoral, ?e danes ni priznana, njen dana?nji velik zagovornik pa je oxfordski fizik David Deutsch . Po doktoratu je Everett zapustil fiziko, predvsem zaradi nerazumevanja njegovih teorij s strani fizikalnega ob?estva. Razvil je uporabo posplo?enih Lagrangeevih mno?iteljev pri operacijski analizi in uporabil izsledke kot obrambni analitik in svetovalec, ter postal multimilijonar .

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Po 2. svetovni vojni je bil njegov o?e nastanjen v Zahodni Nem?iji in Hugh je obiskal Leipzig v Vzhodni Nem?iji leta 1949. Diplomiral je iz kemijske tehnike na Ameri?ki katoli?ki univerzi leta 1953. Nato je od Nacionalne znanstvene fundacije (NSF) prejel ?tipendijo, ki mu je omogo?ila, da je podiplomsko ?tudiral na Univerzi Princeton . Na oddelku za matematiko je raziskoval tedaj novo podro?je teorije iger , po?asi pa se je za?el zanimati za fiziko . Leta 1953 je za?el poslu?ati fizikalna predavanja, ?e posebej Dickeova uvodna predavanja v kvantno mehaniko.

V drugem obdobju na princetonski univerzi je leta 1954 prestopil na oddelek za fiziko. V tem letu je poslu?al metode matemati?ne fizike Eugenea Wignerja , ?eprav je ostal zvest matematiki, in je decembra objavil ?lanek o voja?ki teoriji iger. Pomladi 1955 je magistriral in za?el delati svojo doktorsko dizertacijo, ki ga je veliko kasneje proslavila. Kasneje leta 1955 je za mentorja izbral Wheelerja in jo pod naslovom Teorija univerzalne valovne funkcije ( The Theory of the Universal Wave Function ) leta 1956 dokon?al, ter jo z zakasnitvijo pomladi 1957 uspe?no zagovarjal. Kratek ?lanek z Wheelerjevim pregledom, ki je povzel njegovo interpretacijo relativnega stanja, je iz?el v Reviews of Modern Physics 29 #3 454-462, (julij 1957). Fiziki nanj niso postali pozorni.

Po doktoratu septembra 1956, ga je Pentagon povabil naj se vklju?i v skupino WSEG, ki jo je vodil In?titut za obrambne analize (IDA). Kmalu so ga poslali v Narodne laboratorije Sandia , da bi se seznanil z jedrskim oro?jem . Tu se je navdu?il nad ra?unalni?kim modeliranjem. V letu 1957 je postal predstojnik WSEG-ovega Oddelka za fizikalne in matemati?ne znanosti. Nato je moral zaradi dizertacije pustiti delo v WSEG in se vrnil na Princeton. Po vrnitvi se je spet poglobil v raziskovalno delo pri WSEG, katero je bilo ve?inoma strogo zaupno. Znano je, da je sodeloval pri razli?nih raziskavah projekta jedrske medcelinske balisti?ne rakete Minuteman , ki se je tedaj za?el. Ukvarjal se je tudi s porazdelitvijo in pojavi radioaktivnih padavin pri vojskovanju z velikim jedrskim oro?jem.

Marca in aprila 1959 je na Wheelerjevo pro?njo obiskal Nielsa Bohra v Københavnu . Bohra njegove zamisli niso zanimale in jih ni resno jemal. Everett je bil potrt, vendar je v hotelu za?el delo na novi zamisli, da uporabi Lagrangeeve multiplikatorje za optimizacijo, kar je pozneje pripeljalo do uspeha.

Avgusta 1964 je Obrambna raziskovalna korporacija (DRC) obudila Odsek Lambda, ki se je usmeril na re?evanje mirnodobskih problemov z re?itvami voja?kega modeliranja. Everett je zapustil WSEG in postal vodja novega Odseka, skupaj z milijonskim prora?unom. Naslednje leto je odsek postal javen kot Lambda Corporation, ≫mo?ganski trust≪, ki se je vrnil prvenstveno na voja?ke raziskave. Po treh letih je Everett odsopil s predsedni?kega mesta, da bi se osredoto?il na raziskave, saj se je podjetje tako hitro ?irilo, da so bile administrativne dol?nosti mote?e. V zgodnji 70-ih so prora?un za obrambo zmanj?ali in ve?ino denarja je ?lo za operacijske funkcije v vietnamski vojni . Lambdo je kasneje na novo odkupila DRC in je danes znana kot General Research Corp.

Everett je leta 1973 zapustil Lambdo in v Arlingtonu v Virginiji ustanovil ra?unalni?ko svetovalno dru?bo DBS Corporation. Ve?ino njenega dela se je nana?alo na statisti?ne analize. O?itno mu je bilo programiranje pri srcu in je do konca ?ivljenja delal za DBS. Skupaj z nekaterimi uslu?benci DBS, dru?inskimi prijatelji in Elaine Tsiang je ustanovil tudi Monowave Corporation , majhno podjetje, ki raziskuje strojno prepoznavanje govora .

DeWitt je leta 1970 za Physics Today napisal ?lanek o Everettovi teoriji relativnega stanja. V tem ?asu so fiziki pokazali ve? zanimanja, tako da so poro?ila za?ela de?evati. Medtem je deWitt, ki si je dopisoval z Everettom o mnogoterih svetovih (deWittova ozna?itev), za?el urejevati antologijo interpretacij kvantne mehanike, ki jo je nabral iz 500 ?lankov. Knjiga je iz?la leta 1973. Kmalu zatem se je Everettovo delo pojavilo v znastvenofantasti?ni reviji Analog . Univerza Teksasa v Austinu , kjer je Wheeler za?el pou?evati in raziskovati, je leta 1977 povabila Everetta na sre?anje, ki ga je organiziral Wheeler. Everett je bil ≫zvezda predstave≪ in je bil pri?a navala nadebudnih ?tudentov. Z nara??anjem slovesa je Wheeler posku?al povrniti Everetta v fiziko in hotel ustanoviti nov raziskovalni in?titut v Kaliforniji, vendar od njegovega predloga ni bilo ni?.

Everett je nenadoma umrl doma zaradi sr?ne kapi v 51. letu starosti. Morda je bilo za to krivo njegovo neprestano kajenje in pitje alkohola, ?eprav je bil na zunaj zdrav. Od podjetij, ki jih je ustanovil, obstaja le ?e Monowave Corporation v Seattleu v Washingtonu in ga ?e vedno vodi Elaine Tsiang.

Njegova h?i Elizabeth je bolehala za shizofrenijo in je leta 1996 storila samomor . Njegov sin Mark alias ≫E≪, oziroma ≫Mr. E≪, je pevec, kitarist, klaviaturist in vodja rock skupine Eels . Hughesova ?ena Nancy, rojena Gore, je umrla leta 1998 za rakom .

Viri [ uredi | uredi kodo ]