Gordijan III. Caesar Marcus Antonius Gordianus Pius Augustus
32. cesar Rimskega cesarstva
Vladanje	? 22. april 238 ? 29. julij 238 kot Pupienov in Balbinov cezar ? 29. julij 238 - 11. februar 244 kot samostojen cesar, verjetno pod pokroviteljstvom senata
Predhodnik	Pupien in Balbin
Naslednik	Filip Arabec
Rojstvo	20. januar 225 Rim
Smrt	11. februar 244 (19 let) Circesium [d]
Zakonec	Furija Sabinija Trankvilina, kasneje Avgusta
Imena ? Marcus Antonius Gordianus Pius (od rojstva do imenovanja za cezarja) ? Caesar Marcus Antonius Gordianus Pius Augustus {kot samostojen cesar}
Rodbina	Gordijanska dinastija
O?e	neznan rimski senator
Mati	Antonija Gordijana

Gordijan III. ( latinsko Marcus Antonius Gordianus Pius Augustus ), 32. cesar Rimskega cesarstva , ki je vladal od leta 238 do 244, * 20. januar 225 , † 11. februar 244 .

Na prestol je pri?el s trinajstimi leti kot najmlaj?i cesar v vsej zgodovini zdru?enega Rimskega cesarstva. Bil je sin Antonije Gordijane in neimenovanega rimskega senatorja, ki je umrl pred letom 238. Mati je bila h?erka cesarja Gordijana I. in mlaj?a sestra cesarja Gordijana II. . O njegovem otro?tvu do prihoda na prestol je zelo malo podatkov.

Prihod na prestol [ uredi | uredi kodo ]

Po umoru cesarja Aleksandra Severja v Moguntiacu (sedanji Mainz , Nem?ija ), so v prestolnici rimske province Spodnje Germanije kljub ostremu nasprotovanju rimskega senata in ve?ine prebivalstva za cesarja razglasili Maksimina Tra?ana . V odgovor na razglasitev, ki so jo v Rimu imeli za upor, sta se Gordijanov stari o?e in stric, Gordijan I. in Gordijan II., razglasila za socesarja province Afrike . Njun upor je ?e v mesecu dni zadu?il guverner Numidije in zvest Maksiminov prista? Kapelijan. Na Gordijana I., ki je bil med uporom ubit, so Rimljani gledali kot na miroljubnega ?loveka in ljubitelja knji?evnosti, ki je bil ?rtev Maksiminovega terorja.

Rimski senat je zaradi groze?ega Maksiminovega pohoda na Rim medtem za socesarja izvolil Pupiena in Balbina . Izvoljena senatorja med prebivalci Rima nista bila ravno priljubljena, poleg tega pa so bili ljudje ?e vedno pretreseni zaradi Gordijanove smrti, zato je senat Gordijanovega vnuka Gordijana imenoval za Pupienovega in Balbinovega cezarja in cesarskega naslednika. Papien in Balbin ste medtem porazila Maksimina, predvsem zaradi dezerterstva ve? legij, zlasti II. partske , ki je Maksimina umorila. Njuna skupna vladavina je bila kljub temu od samega za?etka polna neredov in nezadovoljstva v armadi. Vsemu temu se je junija 238 pridru?il ogromen po?ar v Rimu. 29. julija 238 je pretorska garda Papijena in Balbina ubila in razglasila Gordijana za izklju?nega cesarja.

Vladanje [ uredi | uredi kodo ]

Gordijan je zaradi svoje mladosti vladanje prepustil aristokratskim dru?inam, ki so preko rimskega senata nadzirale dogajanja v Rimu. Leta 240 se je v Afriki uprl Sabinijan, vendar so ga kmalu obvladali. Gordijan se je naslednje leto poro?il s Furijo Sabinijo Trankvilino, h?erko novoimenovanega pretorskega prefekta Timesiteja, ki je zaradi svojega voja?kega polo?aja in polo?aja tasta mladega cesarja kmalu postal de facto vladar Rimskega cesarstva.

V 3. stoletju so meje Rimskega cesarstva za?ele slabeti. Na severu so preko Rena in Donave za?ela vdirati germanska plemena, na vzhodu pa preko Evfrata Sasanidi . Ko so Perzijci pod ?apurjem I. napadli Mezopotamijo , je mladi cesar zadnji? v zgodovini odprl vrata Janusovega templja in na vzhod poslal veliko vojsko. Sasanide je pregnal nazaj preko Evfrata in jih leta 243 porazil bitki pri Reseni. Pohod je bil uspe?en in Gordijan je na?rtoval invazijo na sovra?no ozemlje, potem pa je tast Timesetej v nejasnih okoli??inah umrl. Z njegovo smrtjo sta bila ogro?ena tako pohod kot cesarjeva varnost.

Gordijan je za novega prefekta pretorske garde imenoval Marka Julija Filipa, bolj znanega kot Filip Arabec , in nadaljeval pohod. Na za?etku leta 244 so Perzijci krenili v protinapad. Perzijski viri trdijo, da se je odlo?ilna bitka bila v bli?ini sedanje Falud?e v Iraku in se kon?ala s te?kim porazom Rimljanov in Gordijanovo smrtjo. ^[1] Rimski viri bitke ne omenjajo in trdijo, da je Gordijan umrl ob Evfratu, dale? stran od prizori??a bitke. Anti?ni viri Gordijanovega naslednika Filipa Arabca pogosto opisujejo kot njegovega morilca, v resnici pa vzrok Gordijanove smrti ni znan.

Gordijanova mladost in prijeten zna?aj sta mu tudi zaradi smrti njegovega starega o?eta in strica in njegove tragi?ne usode prinesli trajno spo?tovanje Rimljanov. Da bi pomiril prebivalstvo in prepre?il izgrede, ga je rimski senat kljub nasprotovanju njegovega naslednika Filipa Arabca proglasili za boga.

Sklic [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Amijan Marcelin, Pozno Rimsko cesarstvo (354-378) , 23.5.7.
• M.M. Meckler, Gordian III (238-244 AD) , De Imperatoribus Romanis, An Online Encyclopedia of Roman Emperors
• K. Herrmann, Gordian III. - Kaiser einer Umbruchszeit , Speyer, 2013, ISBN 978-3-939526-20-9
• Encyclopædia Britannica , 11. izdaja, Cambridge University Press, 1911.

Predstavnosti o temi Gordian III v Wikimedijini zbirki