Gjumri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gjumri

???????
mesto in ob?ina
Od zgoraj levo: Gjumri;• Mati Armenija] Stolnica Matere božje;• Trdnjava Sev Berd Trg neodvisnosti;• Dzitoghcjanov muzej Vartanancov trg in mestna hiša
Od zgoraj levo:
Gjumri;? Mati Armenija]
Stolnica Matere bo?je;? Trdnjava Sev Berd
Trg neodvisnosti;? Dzitoghcjanov muzej
Vartanancov trg in mestna hi?a
Zastava Gjumri
Zastava 		Uradni pečat Gjumri
Pe?at
Vzdevek: 
Hayrakaghak ("O?etovo mesto")
Gjumri se nahaja v Armenija
Gjumri
Gjumri
Lega Gjumrija v Armeniji
Koordinati : 40°47′22″N 43°50′51″E  /  40.78944°N 43.84750°E  / 40.78944; 43.84750
Dr?ava   Armenia
Provinca ?irak
Ustanovljen kot Kumajri od Kimerijcev 8. st. pr. n. ?t.
Prenovljen kot Aleksandropol od Nikolaja I. Ruskega 1837
Povr?ina
 ? Skupno 54 km 2
Nadm. vi?ina
1.509 m
Prebivalstvo
  (2011 census)
 ? Skupno 121.976
 ? Gostota 2.300 preb./km 2
Demonim Gjumreci
?asovni pas UTC+4 ( AMT )
Postal code
3101-3126
Omre?na skupina (+374) 312
Avtomobilska oznaka 45 am
Spletna stran [ www.gyumricity.am www.gyumricity.am ]
Viri: Population [1]

Gjumri (armensko: ???????, izgovarja se [?jum??i]), je mestna ob?inska skupnost in drugo najve?je mesto v Armeniji , ki deluje kot upravno sredi??e province ?irak na severozahodu dr?ave. Konec 19. stoletja, ko je bilo mesto znano kot Aleksandropol , je bilo eno najve?jih mest vzhodne Armenije z rusko oblastjo s prebivalstvom, podobnim prebivalstvu Erevana. V sovjetskem obdobju so ga preimenovali v Leninakan . ?tevilo prebivalcev mesta je pred potresom 1988 , ko je bilo opusto?eno, naraslo nad 200.000. Po popisu iz leta 2011 je v mestu ?ivelo 121.976 prebivalcev, kar je manj kot pri popisu leta 2001, ko jih je bilo 150.917..

Gjumri je sede? ?ira?ke ?kofije Armenske apostolske cerkve .

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Obmo?je sodobnega Gjumrija je bilo v obdobju Urartu znano kot Kumajri . Verjetno je ime nastalo po Kimerijcih, ki so osvojili regijo in verjetno ustanovili naselje. Kumajri je bil pod dominacijo tur?kih plemen potur?en kot Gumru . Leta 1837 se je Kumari preimenoval v Aleksandropol po ?eni carja Nikolaja I. , princesi Aleksandri Fjodorovni. Med letoma 1924 in 1990 je bilo mesto znano kot Leninakan v ?ast Vladimirju Leninu. Po osamosvojitvi se je prvotno ime Kumajri uporabljalo do leta 1992, ko je bil Gjumri izbran za ime mesta.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Klasi?na antika in anti?no Armensko kraljestvo [ uredi | uredi kodo ]

Orontidsko naselje Kumajri, 5.?2. st. pr. n. ?t.

Arheolo?ka izkopavanja, izvedena v celotnem sovjetskem obdobju, so pokazala, da je bilo obmo?je novodobnega Gjumrija poseljeno vsaj od 3. tiso?letja pred na?im ?tetjem. Obmo?je je bilo omenjeno kot Kumajri v zgodovinskih urartskih napisih iz 8. stoletja pred na?im ?tetjem. To ime je foneti?no povezano s Kimerijci , ki so se iz zahodnih bregov ?rnomorske regije preselili z evropske ni?ine [2] . Zgodovinarji verjamejo, da je Ksenofont med vrnitvijo ob ?rno morje prehodil Kumajri, potovanje pa ovekove?il v svoji Anabasis [3] .

Po propadu Urartu do druge polovice 6. stoletja pred na?im ?tetjem je Kumajri postal del Ahemenidskega cesarstva . Ostanki kraljeve naselbine, najdeni ju?no od Gjumrija v bli?ini vasi Beniamin iz 5. do 2. stoletja pred na?im ?tetjem, so odli?en primer vpliva Ahemenidov v regiji. Vendar pa je Kumajri na za?etku 5. stoletja pred na?im ?tetjem postal del satrapije Armenije pod vladavino Orontidov . Alternativna teorija ka?e, da se je Kumajri oblikoval kot urbano naselje v poznem 5. stoletju pred na?im ?tetjem (okoli 401 pr. n. ?t.), pod gr?kimi kolonisti [4] .

Kasneje leta 331 pred na?im ?tetjem je bilo celotno ozemlje vklju?eno v provinco Ajrarat anti?nega armenskega kraljestva kot del kantona ?irak. Med letoma 190 pred na?im ?tetjem in 1. n. ?t. je bil Kumajri pod vladavino rodbine Artaksiadov . V 1. stoletju je bil ?irak dodeljen dru?ini Kamsarakan, ki je vladala nad Kumajrijem v ?asu Arsakidskega kraljestva Armenije. [5] .

Srednji vek [ uredi | uredi kodo ]

Po razdelitvi Armenije leta 387 med Bizantince in Perzijce in kot posledica padca Arsakidske kraljevine Armenije leta 428 je ?irak, vklju?no s Kumajrijem, postal del Sasanidskega cesarstva Perzije. Leta 658, na vrhuncu arabskih islamskih napadov, je bil med muslimanskim osvajanjem Perzije Kumajri osvojen in postal del Armenskega emirata pod Omajadskim kalifatom [6] .

Kumajri je bilo pomembno in precej razvito mestno naselje v srednjem veku . Po besedah armenskega u?enjaka Ghevonda Zgodovinarja je bilo mesto med letoma 733 in 75 sredi??e armenskega upora, ki ga je vodil Artavazd Mamikonjan proti islamskemu arabskemu kalifatu. Po 2 stoletjih islamske vladavine nad Armenijo so Bagratidi leta 885 razglasili neodvisnost in ustanovili Bagratidsko kraljevino Armenijo. [7] Kumajri je vstopil v novo obdobje rasti in napredka, zlasti ko je bli?nje mesto Ani leta 961 postalo glavno mesto kraljestva. Kumajri je bil do druge polovice 10. stoletja pod vplivom armenske dru?ine Pahlavuni, ki so bili potomci Kamsarakanov. Pahlavuni so veliko prispevali k napredku ?iraka z ustanovitvijo ?tevilnih trdnjav, samostanskih kompleksov, izobra?evalnih ustanov, itd. [8]

Samostan Marma?en 6 km SZ od Gjumrija (10. stoletje)

Po padcu Armenije v Bizantinsko cesarstvo leta 1045, so leta 1064 pripadli k Seld?ukom . Pod tujimi vladarji je mesto v naslednjih stoletjih izgubilo pomen, vse do ustanovitve Zakaridske kne?evine Armenije leta 1201 pod Gruzijskim protektoratom. V ?asu vladavine Zakaridov so vzhodno armenska ozemlja, predvsem Lori in ?irak, stopila v novo obdobje rasti in stabilnosti ter postala trgovsko sredi??e med vzhodom in zahodom. Potem ko so Mongoli leta 1236 zasedli Ani, se je Armenija kot del Ilkanata spremenila v mongolski protektorat, Zakaridi pa so postali vazali Mongolov. Po padcu Ilkanata sredi 14. stoletja so zakaridski knezi vladali nad planoto Lori, ?irak in Ararat do leta 1360, ko so padli pod osvajalska tur?ka plemena. [9]

Do zadnje ?etrtine 14. stoletja je Armenijo, vklju?no s ?irakom, prevzelo tur?ko pleme Ag Qojunlu sunitskih tur?kih Oghuzov. Leta 1400 je Timur napadel Armenijo in Gruzijo in kot su?nje zajel ve? kot 60.000 pre?ivelih lokalnih prebivalcev. Veliko okro?ij, vklju?no s ?irakom, je bilo izpraznjeno. Leta 1410 je Armenija padla pod nadzor tur?kega plemena Kara Kojunlu sunitskih tur?kih Oghuzov. Po besedah armenskega zgodovinarja Thomasa Metsoffa, ?eprav je Kara Kojunlu Armencem odmerjal velike davke, so bila zgodnja leta njihove vladavine razmeroma mirna in pri?lo je do obnove mest. [10]

Pod vladavino tur?kih plemen je bil Kumajri Turkom znan kot Gumru.

Perzijska in ruska oblast [ uredi | uredi kodo ]

Ruska pravoslavna cerkev svete Aleksandre Mu?enice, zgrajena 1837?42

Leta 1501 je vzhodno armenska ozemlja, vklju?no s Kumajrijem, osvojila nova Iranska dinastija Safavidov pod vodstvom ?aha Ismaila I. [11] Kumajri je kmalu po letu 1502 postal del novoustanovljenega Erivana Beglarbegija , novega upravnega ozemlja Irana, ki so ga oblikovali Safavidi. V prvi polovici 18. stoletja je Kumajri postal del Erivan kanata pod vladavino rodbine Af?aridov in kasneje pod perzijsko rodbino Kad?ar .

Diorama starega Aleksandrpola s cerkvijo svetega odre?enika (1859?1873)

Junija 1804 so ruske sile na za?etku rusko-perzijske vojne 1804 in 1813 nadzirale obmo?je ?iraka. Kumajri je postal uradno del Ruskega cesarstva s pogodbo v Gulistanu, podpisano 1. januarja 1813 med Cesarsko Rusijo in Kad?arsko Perzijo.

V obdobju ruske vladavine je Gjumri postal eno od mest v razvoju na Zakavkazju . Leta 1829 je bil po rusko-tur?ki vojni velik priliv armenskega prebivalstva, saj se je okoli 3000 dru?in, ki so se izselili iz ozemelj v Osmanskem cesarstvu - predvsem iz mest Kars, Erzurum in Do?ubeyazıt - naselili v Gjumri in okolici. Ruski pesnik Aleksander Pu?kin je med potovanjem v Erzurum leta 1829 obiskal Gjumri.

Cerkev Surp N?an, 1870

Leta 1837 je v Gjumri pri?el ruski car Nikolaj I. in spremenil ime v Aleksandropol. Ime je bilo izbrano v ?ast ?ene kralja Nikolaja I., princese Charlotte Pruske, ki je po prehodu v pravoslavno kr??anstvo svoje ime spremenila v Aleksandra Fjodorovna.

V mestu je bila leta 1837 zgrajena velika ruska trdnjava . Aleksandropol je bil leta 1840 kon?no oblikovan kot mesto, ki je postalo sredi??e novoustanovljenega Aleksandropolskega Ujezda, ki je v prvem desetletju do?ivelo hitro rast. Leta 1849 je postal del Erivanskega guvernorata. Mesto je bilo pomembno odkritje za cesarske ruske oboro?ene sile na Zakavkazju, kjer so bile ustanovljene njihove voja?nice (npr. Poligon, Severski, Kazali Post). V odgovor na rusko-tur?ko vojno 1828?1829 so Rusi v 1830-ih na zahodnem robu mesta zgradili trdnjavo Sev Berd .

Aleksandropol se je med rusko-tur?ko vojno 1877?78 hitro spremenil v eno glavnih sredi?? ruskih ?et. Po ustanovitvi ?elezni?ke postaje leta 1899 je mesto do?ivelo pomembno rast in postalo najve?je mesto v vzhodni Armeniji. Do konca 19. stoletja je bilo v njem 430 nakupovalnih trgovin, pa tudi ve? delavnic in kulturnih ustanov.

Sodobnost [ uredi | uredi kodo ]

Aleksandropol leta 1901

Leta 1902 so odprli prvo banko v mestu. Do sovietizacije Armenije leta 1920 je imel Aleksandropol 31 proizvodnih sredi??, vklju?no s pivom, milom, tekstilom, itd. Po oktobrski revoluciji leta 1917 in ruskem umiku z Ju?nega Kavkaza so osmanske sile za?ele novo ofenzivo in 11. maja 1918 zavzele mesto Aleksandropol. Med pohodom na Kavkaz v prvi svetovni vojni , pa so se Osmani 24. decembra 1918 iz mesta umaknili zaradi premirja iz Mudrosa..

Na novo ustanovljena Republika Armenija, razgla?ena 28. maja 1918, je vklju?evala tudi mesto Aleksandropol. 10. maja 1920 so lokalni bolj?evi?ki Armenci, ki jim je pomagalo muslimansko prebivalstvo, v Aleksandropolu posku?ali dr?avni udar proti vladi. Vstajo je armenska vlada 14. maja zatrla in njene voditelje usmrtila. Med drugo tur?ko invazijo so tur?ke ?ete napadle Aleksandropol in 7. novembra 1920 zasedle mesto. Armenija je bila prisiljena 3. decembra podpisati pogodbo iz Aleksandropola , da ustavi tur?ko napredovanje proti Erevanu, vendar je so?asna sovjetska invazija privedla do padca armenske vlade 2. decembra. Tur?ke sile so se iz Aleksandropola umaknile po tem, ko sta pogodbo iz Karsa , oktobra 1921 podpisali nepriznani sovjetska in tur?ka vlada. [12]

Rizhkova ulica v sredi??u Gjumrija

Pod sovjetsko oblastjo je bilo leta 1924 ime mesta spremenjeno v Leninakan po umrlem sovjetskem voditelju Vladimirju Leninu . Mesto je do?ivelo potres leta 1926, ko so bile uni?ene ?tevilne pomembne zgradbe, vklju?no z gr?ko cerkvijo svetega Jurija. Leninakan je postal glavno industrijsko sredi??e Armenske sovjetske socialisti?ne republike in drugo najve?je mesto, za prestolnico Erevanu . Mesto je utrpelo veliko ?kodo med potresom leta 1988 , ki je opusto?il ?tevilne dele dr?ave. Potres se je zgodil vzdol? znanega preloma v dol?ini 60 kilometrov. Njegov udar je bil vzporeden s Kavkazom in je padal na sever-severovzhod. Bruce Bolt, seizmolog in profesor zemeljskih in planetarnih znanosti na kalifornijski univerzi v Berkeleyju , je leta 1992 prehodil mejo preloma in ugotovil, da je navpi?ni premik meril 1 m vzdol? ve?ine dol?ine z jugozahodnega konca dosegel 1,6 m [13] .

Pape? Fran?i?ek v Gjumriju, junij 2016

Potres je imel katastrofalno vpliv na mesto, saj veliko stavb ?e vedno ni obnovljenih. Od leta 2014 po podatkih nekaterih novic na spletu ostaja med 4.000 in 5.000 prebivalcev mesta Gjumri brezdomcev, ?eprav uradnih podatkov ni [14] .

Mestna hi?a na trgu Vartananc

V ?asu razpada Sovjetske zveze se je mesto med letoma 1990 do 1992 preimenovalo v Kumajri, ko je dokon?no dobilo ime Gjumri. V mestu je ruska 102. voja?ka baza [15] .

Gjumri je bil slavljen kot prestolnica kulture Skupnosti neodvisnih dr?av leta 2013. Ve?ji dogodki so se v mestu odvijali 30. junija 2013 [16] .

12. januarja 2015 je Valerij Permjakov, iz ruske 102. voja?ke baze, umoril sedem ?lanov armenske dru?ine v Gjumriju [17] .

Pape? Fran?i?ek je 25. junija 2016 na Gjumrijevem trgu Vartanti opravil sveto ma?o. Slovesnosti se je udele?ila tudi njegova svetost katolikos vseh Armencev Garegin II. [18]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Gjumri z Aragaom v ozadju

Gjumri le?i 126 kilometrov severno od glavnega mesta Erevan na osrednjem delu planote ?irak, pribli?no 1550 m nadmorske vi?ine. Reka Akurija te?e skozi zahodna predmestja. Planota ?irak je obdana s pogorjem Pambak z vzhoda in vulkansko verigo Aragac z juga. Mesto Gjumri je od ?rnega morja oddaljeno 196 kilometrov. Okoli?ka pokrajina je bogata s tufom, bazaltom in glino.

Gjumri ima vla?no celinsko podnebje (Koppen Dfb), za katerega so zna?ilne hladne in sne?ne zime, kjer se najni?ja temperatura v skrajnih primerih lahko spusti na ?41 ° C. Po drugi strani je poletje v Gjumriju razmeroma vro?e in temperature dosegajo do 36 ° C. Letne koli?ine padavin zna?ajo 486 milimetrov. [19]

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Po potresu leta 1988 je bila obnovljena cerkev Svetega Odre?enika
Ruska cerkev nadangela sv. Mihaela

Od leta 1840 se je ?tevilo prebivalcev Gjumrija postopoma pove?evalo, potem ko je dobil status mesta. Velik upad prebivalstva je bil posledica katastrofalnega potresa leta 1988. Tukaj?nji prebivalci imajo izrazit videz in slog ter neomejen ponos na svoje mesto. Govorijo nare?je, ki je razli?ica karinskega nare?ja, tesno povezanega z zahodnimi Armenci (prvotno se je govoril v mestu Erzurum in okoli njega (imenovan Karin v armen??ini), zdaj pa je na vzhodu Tur?ije) [20] .

Religija [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ina prebivalstva v Gjumriju pripada Armenski apostolski cerkvi. Stolnica svete Matere bo?je, Gjumri - znana tudi kot stolnica Sedmih ran Matere bo?je - je sede? ?kofije ?irak Armenske cerkve [21] .

Armenska katoli?ka cerkev je v Armeniji manj?ina in je v pristojnosti ordinariata Armenije, Gruzije, Rusije in vzhodne Evrope s sede?em v Gjumriju. V provinci ?irak ?ivi pribli?no 16.000 armenskih katoli?anov. Sede? ordinariata za Armenijo, Gruzijo, Rusijo in vzhodno Evropo za Armensko katoli?ko cerkev je stolnica Svetih mu?encev v Gjumriju, zgrajena leta 2015.

Prisotnost majhne ruske pravoslavne skupnosti skupaj z osebjem ruske voja?ke baze je zaznamovana s cerkvijo svetega Aleksandra mu?enika (znotraj ruske baze), cerkvijo svetega nadangela Mihaela in cerkvijo svetega Arsenija. [22]

?tevilne zgodovinske cerkve v Gjumriju so bile ali poru?ene ali uni?ene.

Od leta 2017 so v mestu naslednje cerkvene zgradbe:

  • Cerkev svete Aleksandre Mu?enice v kompleksu ruske voja?ke baze, zgrajena v letih 1837?42. Popolnoma je bila obnovljen in odprta 8. maja 2008.
  • Cerkev svetega Odre?enika ali Surp Amenaprki? , zgrajena med letoma 1859?1873: zasnovana tako, da spominja na stolnico v Ani. Cerkev je bila mo?no prizadeta zaradi potresa 1988 in je trenutno v obnovi.
  • Surp N?an: deluje od leta 1870.
  • Cerkev svetega Gregorja Razsvetitelja, zgrajena med letoma 1875 in 1880.
  • Ruska pravoslavna cerkev sv. Mihaela Arhangela, lokalno znana kot Plplan Zham (Svetle?a kapela), zgrajena med letoma 1875 in 1880.
  • Stolnica svete Matere bo?je: znana tudi kot Sedmih ran Matere bo?je, zgrajena med letoma 1873?1884. Trenutno je sede? ?kofije Armenske apostolske cerkve v ?iraku.
  • Ruska pravoslavna cerkev svetega Arsenija, zgrajena v 1870-ih letih in odprta leta 1910. Lokalno je znana kot cerkev Kaza?i Post.
  • Kapela svetega Hripsimeja, odprta leta 1992.
  • Cerkev svetega Jakoba Nisibisa: cerkev Surp Hakob Mcbineci, odprta leta 2005.
  • Kapela Surp Sarkis, zgrajena leta 2008 in odprta leta 2011.
  • Kapela Surp Minas, odprta leta 2013
  • Stolnica Svetih mu?encev katoli?kih Armencev, odprta leta 2015

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Ulica Kirka Kerkorijana (prej Aleksandrovskega) okro?ja Kumajri [23] [24] [25]
Ulica Rustaveli, zgodovinsko okro?je Kumajri
  • Zgodovinsko okro?je Kumajri: stari del Gjumrija s svojo edinstveno arhitekturo. Ima ve? kot tiso? zgradb iz 18. in 19. stoletja. Okro?je je eno redkih krajev v Republiki Armeniji in po svetu z avtenti?no urbano armensko arhitekturo. Skoraj vse strukture okro?ja Kumajri so pre?ivele oba velika potresa leta 1926 oziroma 1988. Zgodovinsko okro?je Kumajri zavzema osrednji in zahodni del sodobnega Gjumrija.
  • Sev Berd ali ?rna trdnjava (armensko: ?? ????; rusko: Чёрная Кре?пость, Chornaya Krepost ): je zapu??ena ruska cesarska trdnjava, zgrajena med letoma 1834 in 1847, ki stoji 8 kilometrov vzhodno od zaprte meje s Tur?ijo. Postavljena je bila kot odgovor na rusko-tur?ko vojno 1828?1829. Trenutno je armenski spomenik nacionalne kulturne dedi??ine, ki se uporablja kot umetni?ko in kulturno sredi??e [26] .
  • Monumentalni kip matere Armenije, postavljen leta 1975.
  • Trg Vartananc je osrednji mestni trg Gjumrija.
  • Trg neodvisnosti.
  • Trg Charlesa Aznavourja.
  • Trg Garegin N?deh.
  • Centralni park ustanovljen v 1920-ih na mestu starega pokopali??a mesta.
  • Kip Avetika Isahakjana

Proces obnove po?kodovanih zgradb Gjumrija je vodil Earthwatch Institute (mednarodna okoljska dobrodelna organizacija, ustanovljena kot Educational Expeditions International leta 1971 v bli?ini Bostona (ZDA)), da bi ohranil edinstveno arhitekturo mesta. [27]

Gjumri kljub hudim po?kodbam med katastrofalnim potresom decembra 1988 ?e vedno ohranja svoje arhitekturne zna?ilnosti.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Pivovarna odprta od 1898

V ?asu predsovjetskega obdobja je Aleksandropol veljal za tretje najve?je trgovsko in kulturno sredi??e v Zakavkazju po Tiflisu in Bakuju (Erevan se ni povzpel, dokler ga leta 1918 niso razglasili za glavno mesto neodvisne Armenije in 1920 Armenske SSR). Konec 19. stoletja je prebivalstvo Aleksandropola naraslo na 32.100 prebivalcev, ve?ina Armencev.

Pivovarna Poloz Muku? na ulici Jivani

Gospodarstvo mesta temelji predvsem na industriji in gradbeni?tvu. Vendar so med razvitimi sektorji tudi turisti?ne in ban?ne storitve.

Industrijski sektor v obsega proizvodnjo gradbenih materialov (tuf in bazalt), proizvodnjo nogavic in tekstila, predelavo hrane in mle?nih izdelkov, alkoholnih pija?, elektronskih strojev, itd. Najve?ji industrijski obrat je Gyumri-Beer pivovarna se je odprla leta 1972. Tovarna proizvaja raznovrstno lager pivo pod blagovnimi znamkami Gjumri , Ararat in Aleksandrapol [28] . V mestu je tudi Tovarna stiskalnic , odprta leta 1912, podjetje za proizvodnjo nogavic Ar?alujs , ustanovljeno leta 1926, tovarna strojev Karhat , odprta leta 1959, Chap Chemical LLC od leta 1999, tovarna obla?il Armtex Group od leta 2000, obrata za proizvodnjo nogavic Lentex pa deluje od leta 2001. Ostala mestna industrijska podjetja so tovarna mle?nih izdelkov Aleqpol , sla??i?arna Anu?aran in Gold Plast obrat za gradbene materiale.

V bli?nji vasi Akurjan je tovarna Lusastgh-Sugar (odprta leta 2010), najve?ji proizvajalec sladkorja v regiji Ju?nega Kavkaza.

Mednarodni odnosi [ uredi | uredi kodo ]

Gjumri je pobraten z: [29]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫Armstats : Population≪ (PDF) . Armstat.am . Pridobljeno 15. decembra 2014 .
  2. ↑ ≫Kumayri infosite≪ . Cimmerian. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 6. novembra 2012 . Pridobljeno 14. junija 2015 .
  3. ↑ ≫#1 Internet Site for Gyumri Armenia≪ . Gyumritown.com. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 17. decembra 2014 . Pridobljeno 15. decembra 2014 .
  4. ↑ ≫Gyumri Armenia Britannica.com≪ . Encyclopædia Britannica . Pridobljeno 14. junija 2015 .
  5. ↑ ≫Shiral Regional Museum≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. septembra 2016 . Pridobljeno 26. novembra 2019 .
  6. ↑ [Book: The Arab Campaign of Armenia, Author: Ghevond the Historian (8th century), published in 1857, Paris (????? ????????, ???????? ?????? ? ????, ?????, 1857)]
  7. ↑ Bournoutian. Concise History , p. 75.
  8. ↑ Arakelyan, Babken N. "???????????? ????????????? ????????????" ("The Flourishing of the Bagratuni Kingdom"). History of the Armenian People . vol. iii. Yerevan, Armenian SSR: Armenian Academy of Sciences, 1976, p. 53.
  9. ↑ ≫The Turco-Mongol Invasions≪ . Rbedrosian.com . Pridobljeno 22. maja 2012 .
  10. ↑ Kouymjian, Dickran (1997), "Armenia from the Fall of the Cilician Kingdom (1375) to the Forced Migration under Shah Abbas (1604)" in The Armenian People From Ancient to Modern Times, Volume II: Foreign Dominion to Statehood: The Fifteenth Century to the Twentieth Century , ed. Richard G. Hovannisian, New York: St. Martin's Press, p. 4. ISBN   1-4039-6422-X .
  11. ↑ Steven R. Ward. Immortal, Updated Edition: A Military History of Iran and Its Armed Forces pp 43. Georgetown University Press, 8 January 2014 ISBN   1626160325
  12. ↑ Hovannisian. Armenia on the Road to Independence , p. 198.
  13. ↑ Bolt, Bruce (Avgust 2005), Earthquakes: 2006 Centennial Update ? The 1906 Big One (Fifth izd.), W. H. Freeman and Company, str. 65?67, ISBN   978-0716775485
  14. ↑ ???????????? ?????????, ?????????????? ???????????? ?????????? ?? ??????? ?????????? ≪??????????≫
  15. ↑ ≫Modern history of Gyumri≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. oktobra 2018 . Pridobljeno 26. novembra 2019 .
  16. ↑ ???????? ?????????? ??????????? ? 2013-?? ??? ??????????? ?????????? . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. septembra 2013 . Pridobljeno 16. julija 2013 .
  17. ↑ Karapetyan, Armen (26. januar 2015). ≫Armenia: Murder Case Strains Relations with Moscow≪ . Institute for War and Peace Reporting.
  18. ↑ Pope Francis' Mass begins in Gyumri
  19. ↑ ≫Meteo Climat stats for Gumri≪ . Meteo Climat . Pridobljeno 11. novembra 2019 .
  20. ↑ Richard Hovannisian, ur. (2003). Armenian Karin/Erzerum . Costa Mesa, California: Mazda Publ. str. 48. ISBN   9781568591513 .
  21. ↑ ≫Diocese of Shirak≪ . Arhivirano iz prvotnega dne 18. marca 2014 . Pridobljeno 27. novembra 2019 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja ( povezava )
  22. ↑ ≫Religious organizations in Armenia≪ (PDF) . Armstat.am . Pridobljeno 15. decembra 2014 .
  23. ↑ ???????? ??????????????? ????????? ??????? ?????? ?? ??????? ?????? ? ?????????? ??????? ???? ?????????? ??????
  24. ↑ U.S.-Armenian Tycoon Remembered At Gyumri Church Service
  25. ↑ Serzh Sargsyan walked through Gyumri’s ‘fantastic’ streets and had dinner in newly built guest houses
  26. ↑ Sev Berd or the Black Fortress of Gyumri , atb.am; accessed 20 November 2015.
  27. ↑ Georgia Brown (2. maj 2007). Andy Burnham (ur.). ≫Rebuilding Armenia≪ . The Guardian.
  28. ↑ ≫GYUMRI BEER≪ . Gyumribeer.am . Pridobljeno 15. decembra 2014 .
  29. ↑ ≫Sister Cities≪ . Gyumri Municipality Official Website (v angle??ini). Gyumri Municipality, Republic of Armenia . Pridobljeno 28. avgusta 2017 .
  30. ↑ [1]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikipotovanje vsebuje popotni?ki vodnik, ki se nana?a na: Gyumri
Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Gjumri .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gjumri&oldid=5919841 ≪