Frank Zappa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Frank Zappa
Portret
Osnovni podatki
Rojstno ime Frank Vincent Zappa
Rojstvo 21. december 1940 ( {{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}} ) [1] [2] […]
Baltimore [4]
Izvor Baltimore , Maryland
Smrt 4. december 1993 ( {{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}} ) [1] [2] […] (52 let)
Los Angeles
Slogi rock , jazz , doo-wop , blues , klasika , jazz fusion
Poklic kitarist , pevec , skladatelj , glasovni igralec , rockovski glasbenik , glasbeni producent , glasbeni pisec , scenarist , igralec , novinar , glasbenik , filmski producent , rockovski kitarist , filmski re?iser
Glasbila vokal , kitara , bas kitara , klaviature , vibrafon , synclavier , bobni
Leta delovanja 1950?1993
Zalo?ba Verve/MGM Records, Bizzare, DiscReet, Zappa, Barking Pumpkin, Rykodisc
Prepoznavni instrumenti Gibson Les Paul
Gibson SG
Fender Stratocaster
Synclavier
ES-5 Switchmaster Gibson

Frank Vincent Zappa [5] , ameri?ki skladatelj , kitarist in filmski re?iser , * 21. december 1940 , Baltimore , Maryland , ZDA , † 4. december 1993 , Laurel Canyon , Los Angeles , Kalifornija , ZDA.

Zappa se je v svoji ve? kot 30-letni karieri dokazal kot ploden in izstopajo? glasbenik, skladatelj in vodja banda. Njegov opus zajema veliko glasbenih zvrsti, saj je igral in pisal glasbo za rock bande, jazzovske zasedbe, sintetizatorje , simfoni?ne orkestre ter ustvarjal konkretno glasbo . Poleg tega je ustvarjal ?e kratke filme, glasbene videe in naslovnice za albume.

Zappa je sam produciral skoraj vse izmed svojih ?estdesetih albumov, ki jih je izdal skupaj z Mothers of Invention ali kot solo glasbenik. Ve?krat je bil nominiran za grammyja , leta 1988 pa ga je prejel za najbolj?i rock instrumentalni nastop na albumu Jazz From Hell . [6] Po smrti so ga leta 1995 dodali v Rock and Roll Hall of Fame ter mu ?ez dve leti podelili grammyja za ?ivljenjsko delo. Leta 2005 ga je revija Rolling Stone uvrstila na 71. mesto na lestvici stotih najbolj?ih glasbenikov vseh ?asov. [7]

Glede politike se je Zappa imenoval za ≫prakti?nega konzervativca≪ [8] , podpiral je kapitalizem in samostojno podjetni?tvo. Bil je tudi velik kritik splo?nega izobra?evalnega sistema in organizirane religije . Zavzemal se je za svobodo govora in ukinitev cenzure , kar se je kazalo tudi v njegovi glasbi, ki je bila skepti?na do politike.

Poro?en je bil s Kathryn ≫Kay≪ Sherman (1960?1964; brez otrok), od leta 1967 pa z Adelaide Gail Sloatman, s katero je ostal do smrti v decembru 1993 zaradi raka na prostati . Imela sta ?tiri otroke Moon Unit, Dweezil, Ahmet Emuukha Rodan in Diva Thin Muffin Pigeen. Gail Zappa vodi podjetje Zappa Family Trust .

Zappovo delo je stilno zelo raznoliko in se giblje med rockom, avantgardo 20. stoletja , ?anrom jazz fusion in sodobno resno glasbo . Bil je tudi zelo odmevna osebnost v medijih, predvsem zaradi svojega humorja , satire , absurdizma , visokokakovostne ravni glasbe , rock opere itd.

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnje ?ivljenje in vplivi [ uredi | uredi kodo ]

Frank Zappa se je rodil v Baltimoru , Maryland , 21. decembra 1940 Francisu Zappi (rojen v Partinicu , Sicilija ) in Rose Marie Colimore (ki je bila tri?etrt italijanske krvi, vklju?no s sicilijanskimi koreninami ter ?etrt Francozinja). Bil je najstarej?i izmed ?tirih otrok (imel je ?e dva brata in sestro). [6] Ko je bil ?e otrok, se je njegova dru?ina pogosto selila, saj je njegov o?e, kemik in matematik, v ameri?ki obrambni industriji zamenjal veliko slu?b.

Kot otrok je bil Zappa pogosto bolan, pestile so ga astma , bole?ine v u?esih in problemi s sinusi . Leta 1952 se je dru?ina preseljevala predvsem zaradi Frankove astme. Najprej so se ustalili v Montereyu v Kaliforniji , potem so zamenjali ve? krajev: Claremont , El Cajon , San Diego . V tem ?asu so star?i Franku kupili gramofon, kar je zbudilo njegovo zanimanje za glasbo, saj je za?el zbirati vinilke. [9] Prav tako je imela nanj velik vpliv televizija , kar se v njegovem kasnej?em delu ka?e v citatih iz ?pic razli?nih oddaj ter reklamnih spotov.

Prve plo??e, ki jih je Zappa za?el zbirati, so bili singli R&B -ja. Tako je za?el ustvarjati veliko zbirko, ki jo je dopolnjeval do konca ?ivljenja. [10] Zanimali so ga tudi razni instrumenti, ?e posebej pa so ga privla?ili zvoki bobnov in tolkala . Pri dvanajstih, ko je dobil mali boben , se je za?el u?iti osnove orkestralnih tolkal. [11] Za klasi?no glasbo se je za?el zanimati po tem, ko ga je zanjo navdu?il ?lanek v reviji LOOK , kjer je bila opisana kompozicija Ionisation Edgarda Varesa , in sicer z naslednjimi besedami: ≫?udna me?anica bobnov in drugih neprijetnih zvokov≪. Zappa je plo??o z Varesovo glasbo na?el po celoletnem iskanju; tako se je za?ela njegova ljubezen do modernih klasikov. [12]

Zappa je odra??al v enaki meri pod vplivom avantgardistov, kot so Varese, Igor Stravinski in Anton Webern , kot tudi pod vplivom lokalnih R&B - in doo woop skupin ter modernega jazza . Tudi skozi svojo kariero je pogosto zavra?al mainstream in bil do njega kriti?en, na socialnem, politi?nem in glasbenem podro?ju, kar je kazal tudi v svojih satiri?nih pesmih in albumih, kjer se je posmehoval iz psihedelije , bubblegum popa , rock opere in disca . [13]

Leta 1955 se je Zappova dru?ina preselila v Lancaster , kmetijsko mesto ob pu??avi Mojave . Frankova mati ga je spodbujala pri njegovem zanimanju za glasbo. Sicer ni marala Varesove glasbe, vendar mu je kljub temu za petnajsti rojstni dan podarila telefonski klic s skladateljem. [12] Na ?alost je bil Vares ta ?as v Evropi, zato se je Frank pogovarjal z njegovo ?eno. Pozneje je od njega prejel ?e pismo v katerem se mu je skladatelj zahvalil za zanimanje in mu pripovedoval o kompoziciji ≫Deserts≪, ki jo je tisti ?as ustvarjal. Povabil ga je tudi na sre?anje v New Yorku , vendar se nista nikoli sre?ala, saj je Varese leta 1965 umrl. Zappa je obdr?al pismo do konca ?ivljenja. [14] [15]

Do 15-ega leta je Zappa obiskoval ?est razli?nih srednjih ?ol. Kot dijak se je velikokrat dolgo?asil in motil pouk z otro?jim spakovanjem. Fakulteto je zapustil po prvem semestru, tako je celo ?ivljenje zavra?al formalno izobra?evanje. Svoje otroke je vodil v ?olo le do njihovega 15-ega leta, saj ni hotel pla?ati nadaljnjega ?olanja. [16]

Zappovo zanimanje v skladanje je z leti raslo, v zadnjem letu ?olanja je ?e skladal, pisal aran?maje in dirigiral avantgardne koncerte za ?olski orkester.

Med ?olanjem na Mission Bay High School v San Diegu , se je Zappa kot bobnar pridru?il svoji prvi skupini, The Ramblers. [11] Kljub temu, da je bil v poznej?i karieri predvsem pevec in kitarist , se vpliv klasi?ne glasbe na bobnanje ka?e tudi v njegovih poznej?ih bandih, ki so bili znani po odli?nih bobnarjih in tolkalistih. Njegova dela, kot npr. ≫The Black Page≪, so znana po zapletenih ritmih, hitrih spremembah tempa, hitrih in po?asnih udarcih, razli?nih prehodih in improvizacijah.

Med ?olanjem na Antelope Valley High School leta 1956 je Zappa spoznal Dona Van Vlieta (bolj znanega pod umetni?kih imenom Captain Beefheart ). Takrat je igral v lokalni skupini The Blackouts. [6] Njihov ?lan je bil tudi Euclid James ≫Motorhead≪ Sherwood, ki je bil pozneje ?lan Mothers of Invention . Zappa in Van Vliet sta postala dobra prijatelja, sodelovala sta na nekaterih njunih albumih v poznih ?estdesetih in sedemdesetih , npr. Van Vlietov album Trout Mask Replica , ki ga je produciral Zappa, in album Bongo Fury Mothers of Invention iz leta 1975 . Pozneje sta se odtujila, vendar sta ostala v kontaktu do Zappove smrti. [17]

Leta 1957 je Zappa prejel svojo prvo kitaro . Med drugimi je nanj vplival Johnny ≫Guitar≪ Watson , ki ga je Zappa povabil k sodelovanju na mnogih albumih. Razvil je svojevrsten inovativen stil igranja ter tako postal eden najbolj cenjenih elektri?nih kitaristov svojega ?asa. [18] [19]

Junija 1958 je kratek ?as delal v ogla?evanju , kar je prav tako vplivalo na njegovo delo v naslednjih letih. Ogla?evalne tehnike je skupaj z elementi dadaizma in nadrealizma uporabljal v svoji glasbi, prav tako pa tudi na nekaterih naslovnicah svojih albumov in svojih filmih ter glasbenih videih.

Leta 1959 se je preselil v Los Angeles in tam prebil ostanek ?ivljenja.

?estdeseta [ uredi | uredi kodo ]

Med Zappovimi prvimi profesionalnimi snemanji je bila tudi filmska glasba za dva nizkoprora?unska filma The World's Greatest Sinner ( 1962 ) in Run Home Slow (1965). Leta 1963 je za?el s poklicnim igranjem okoli Los Angelesa. Kupil je manj?i snemalni studio Pal Recording Studio v Cucamongi ter ga preimenoval v ≫Studio Z≪. Za?el je z vsakodnevnim rutinskim 12-urnim delom, kar je pozneje po?el ?e ve?ino ?ivljenja.

Medtem je dobil ponudbo 100 $ za glasbo na fantov??ini. Zappa in njegova prijateljica sta posnela posnetek z nepravo ≫eroti?no≪ vsebino. Na ?alost je bila stranka policist pod krinko in je Zappa pre?ivel deset dni v zaporu, ker naj bi dobavljal pornografske posnetke. [6] Ta dogodek je bil le eden v vrsti mnogih, ki so ga izoblikovali v proti-oblastni?ko osebnost.

Po kratki karieri profesionalnega pisca pesmi - njegovo elegijo ≫Memories of El Monte≪ je posnela Doo-wop skupina The Penguins - se je kot kitarist leta 1964 pridru?il lokalni R&B-skupini The Soul Giants. [6] Kmalu je prevzel vodstvo skupine in preimenoval skupino v The Mothers. Postopoma so postajali bolj znani na Los Angeleski ≫underground freak≪ sceni in leta 1965 jih je opazil Tom Wilson , znan producent izvajalcev kot sta Bob Dylan in Simon & Garfunkel . Wilson je bil v tistem ?asu eden redkih Afro-Ameri?anov , ki so delali za znano zalo?bo. Privedel jih je k zalo?bi Verve, ki je u?ivala sloves modernih jazz plo?? v ?tiridesetih in petdesetih , zdaj pa se je odlo?ila da spodbudi razvoj popa in rocka, predvsem v umetni?ki in eksperimentalni smeri. Zalo?ba Verve je nepopustljivo vztrajala, da se je bend preimenoval v The Mothers of Invention, saj je beseda ≫Mother≪ pomenila okraj?avo za ≫motherfucker≪ (dobesedno ≫mamojeba?≪), ki pa je v pogovornem jeziku pomenila dobrega glasbenika. [20] V tistem ?asu se je Zappa seznanil z dolgoletnim mened?erjem Herbom Cohenom.

S producentom Wilsonom so The Mothers posneli svoj prvi dvojni album Freak Out! ( 1966 ), me?anico R&B-ja, doo-wopa in eksperimentiranja. Pesmi na tem albumu povezuje skupna tema . Wilson je skupaj z Zappo produciral tudi drugi album, Absolutely Free (1967), na tretjem pa je sodeloval le kot izvr?ilni producent, Zappa pa je prevzel produciranje naslednjih The Mothers in solo albumov. Pravzaprav je bil tudi na prvih dveh albumih Zappa odgovoren za vse odlo?itve glede glasbe, Wilson pa mu je pomagal pri vstopu v glasbeno industrijo ter mu priskrbel finan?ne vire. Takrat je Wilson Zappo seznanil z The Animals ; sodeloval je pri pesmi ≫All Night Long≪ na njihovem albumu Animalism (1966).

Zappov drugi in tretji album sta prelomna v rabi ≫cut-up≪ tehnike (rezanje trakov ipd.). Na Absolutely Free je Zappa nadaljeval s pesmimi, ki so govorile o hinav??ini in konformnosti ameri?ke dru?be, s prikrito alegori?nim namigovanjem na ≫undeground≪ oz. alternativno kulturo. Naslednji album, We're Only In It For The Money ( 1968 ), vsebuje nekaj najbolj nenavadnih monta? v pop glasbi. Z njim je Zappa satiri?no kritiziral hipije in flower power pojavo. Naslovnica je parodija na Sgt Pepper's Lonely Hearts Club Band od The Beatles . [21]

Istega leta je Zappa posnel ?e dva albuma: Lumpy Gravy kot solo album (pod imenom Francis Vincent Zappa [5] ) in doo-wop album Cruising with Ruben & the Jets z The Mothers. Na Lumpy Gravy , posnetem z orkestrom so uporabljene nove snemalne tehnike, Zappa je za njegovo monta?o porabil devet mesecev.

V poznih ?estdesetih se je Zappa izoblikoval kot umetnik. ?e ve? se je ukvarjal z monta?o. Na dvojnem albumu Uncle Meat je skladba ≫King Kong≪, ki je zmontirana iz raznih studijskih in koncertnih posnetkov. Zappa je svoj skladateljski pristop imenoval ≫konceptualna kontinuiteta≪, saj je njegova glasba zajemala elemente mnogih razli?nih zvrsti. Besedila so bila satiri?na, melodije prevzete iz popa, na instrumentalne dele pa je vplivala improvizacija iz jazza. Pogosto se njegov zvok tega ?asa zaradi neurejenih monta? zdi kaoti?en, v ozadju se razlo?ijo tudi monologi, vse skupaj pa ustvarja razpoznaven kriti?en koncept.

Znan je postal po posnemanju glasbenih fraz, ki so ga navdu?ile - ena njegovih najbolj znanih in pogostih ≫citatov≪ je bil rif iz dolgoletnega hita v ?estdesetih ≫Louie Louie≪, ki se velikokrat ponovi v razli?nih oblikah skozi njegovo celotno kariero. Primeri takih pesmi so ?e: ≫My Sharona≪, ≫Stayin' Alive≪, ≫Do You Really Want to Hurt Me?≪, ≫Let's Dance≪, ≫Whip It≪, ≫Owner of a Lonely Heart≪ ter klasi?na dela kot so npr. Pomladno obredje , Bolero in The Planets .

V poznih ?estdesetih je za?el tudi redno snemati svoje koncerte in si s?asoma nabral obse?en arhiv koncertnih posnetkov. V osemdesetih so bili nekateri izdani v zbirki dvanajstih CD -jev You Can't Do That on Stage Anymore . Zaradi njegove strogosti pri natan?nem ogla?evanju in usklajevanju instrumentov na koncertih je v sedemdesetih lahko studijske posnetke kombiniral s koncertnimi in obratno. [22] Pozneje je tudi kombiniral posnetke razli?nih skladb v nove kompozicije, ne glede na tempo ali takt . To je poimenoval ksenohronija ( ang . xenochrony ). [23]

?eprav so jih kritiki in glasbeniki hvalili, mnogi so jih tudi posnemali, mainstream ob?instvo pogosto ni razumelo njihove glasbe in obna?anja, zato so bili velikokrat predmet posmeha. Ker je veliki skupini primanjkovalo denarja in zaradi notranjih nesoglasij je leta 1969 razpadla, vendar so se mnogi ?lani pozneje ?e pridru?ili Zappi. Ostali posnetki tega obodbja so bili zbrani na albumih Weasels Ripped My Flesh (1969) in Burnt Weeny Sandwich ( 1970 ).

Po tem, ko je razpustil prvotno zasedbo Mothers, je Zappa posnel solo instrumentalni album Hot Rats z mo?nimi vplivi jazza , bluesa in R&B -ja. Z njim so med drugimi igrali tudi violinist Don ≫Sugarcane≪ Harris, bobnar John Guerin, multi-instrumentalist Ian Underwood in basist Shuggie Otis. Ta album je ostal eden njegovih najbolj popularnih in najdostopnej?ih ?ir?emu ob?instvu, pomembno je vplival tudi na nadaljnji razvoj jazz fusiona .

Tisti ?as je sodeloval tudi na dvojnem albumu Trout Mask Replica Captaina Beefhearta (ki je sodeloval na Hot Rats ), prav tako pa tudi na albumih Alica Coopra , Tima Buckleya , Wild Man Fischera in The GTOs.

Sedemdeseta [ uredi | uredi kodo ]

Zappa na koncertu leta 1977

V za?etku sedemdesetih je Zappa sestavil novo zasedbo The Mothers. Med njenimi ?lani so bili britanski bobnar Aynsley Dunbar , jazz klaviaturist George Duke , biv?i ?lan The Mothers Ian Underwood , Jeff Simmons (bas, ritem kitara) in trije ?lani The Turtles: basist Jim Pons , ki je bil pred tem pevec v skupini The Leaves, ter pevca Mark Volman in Howard Kaylan , ki sta zaradi pravnih problemov na odru prevzela ime ≫The Phlorescent Leech and Eddie≪ ali kraj?e ≫Flo & Eddie≪.

Prvi album nove zasedbe je bil Chunga's Revenge , ki mu je sledil soundtrack za film 200 Motels , na katerem je sodeloval tudi The Royal Philharmonic Orchestra . V tistem ?sau je ?lan The Mothers tudi George Duke , ki pa je zapustil skupino in se pridru?il Cannonballu Adderleyu , zamenjal pa ga je Don Preston , ?lan prvotne zasedbe The Mothers. Slednji je nastopal v filmu, ni pa ustvarjal glasbe zanj.

Temu dvojnemu albumu sta sledili dve live plo??i, Fillmore East (junij 1971 ) in Just Another Band From L.A. , na katerem najdemo dvajsetminutno skladbo ≫Billy The Mountain≪, Zappovo satiro na rock opero.

V letih 1971?72 je Zappa izdal dva zelo jazzovska albuma Waka/Jawaka in The Grand Wazoo . Koncem leta 1972 je znova za?el koncertirati po turnejah, sprva z zmanj?anim big bandom, s katerim je posnel The Grand Wazoo , imenovanim tudi ≫Petit Wazoo≪. Pozneje je sestavljal razne skupine, katerih ?lani so bili med drugimi tudi Ian Underwood (klaviature, pihala), Ruth Underwood (vibrafon, ksilofon), Sal Marquez (trobenta, vokal), Napoleon Murphy Brock (saksofon, flavta, vokal), Bruce Fowler (pozavna), Tom Fowler (bas kitara), Chester Thompson (bobni), Ralph Humphrey (bobni), George Duke (klaviature, vokal) in Jean-Luc Ponty (violina) .

Nadaljeval je s tr?no uspe?nimi jazz fusion albumi One Size Fits All , Apostrophe , Over-Nite Sensation in Roxy & Elsewhere , ki jih je posnel z The Mothers, katere ?lani so se stalno menjavali.

V sredini sedemdesetih je Zappa pripravil posnetke za box set ?tirih LP-jev Lather , na katerem so zbrani vsi Zappovi stili, od rocka do klasike in jazza. Zalo?bo Warner Bros. Records je izdajo zbirke zavrnila, zato je Zappa dovolil radijski postaji KROQ v Los Angelesu, da skladbe kljub temu predvaja, da bi si jih poslu?alci lahko posneli na kasete. Zbirka Lather je bila izdana posthumno, ?ele leta 1996 .

22. novembra 1975 je s skupino nastopil tudi v ledeni dvorani ljubljanske Hale Tivoli - oble?en v do tal segajo? pla?? in z volneno kapo na glavi.

L. 1976 je bilo konec sodelovanja med Zappo in njegovim dolgoletnim mened?erjem Herom Cohenom. Njun razdor je bil med drugim tudi posledica spora z zalo?bo Warner Bros. .

Zappa na koncertu leta 1977

V poznih sedemdesetih se je Zappa dvakrat pojavil na popularnem ?ovu Saturday Night Live televizije NBC. Decembra 1976, ko so ga povabili kot glasbenega gosta, je Zappa improviziral z Johnom Belushijem . L. 1978 pa se je pojavil kot igralec v razli?nih ske?ih. [24]

L. 1979 je Zappa izdal dva kontroverzna albuma Sheik Yerbouti in Joe's Garage . Slednji govori o prepovedi svobode govora . Na tem albumu je Zappa uporabil t. i. ksenohronijo, me?al je studijske in koncertne posnetke. Po reviji Modern Drummer je Joe's Garage imenovan za enega od 25-ih najbolj?ih bobnarskih posnetkov vseh ?asov. [25] Sheik Yerbouti je bil tr?no uspe?en predvsem zaradi pesmi ≫Bobby Brown (Goes Down)≪, ki so jo na ameri?kih radiih zaradi kontroverznega besedila prepovedali, v Evropi pa se je album dosegel visoko mesto na mnogih glasbenih lestvicah. [26] Popularen je bil ?e dolgo po izdaji, saj je leta 1992 znova pristal na norve?ki lestvici. [27]

Osemdeseta [ uredi | uredi kodo ]

L. 1981 je Zappa izdal dvojni album You Are What You Is , ki je tako kot mnogi njegovi predhodniki, postal znan po zna?ilnem cini?nem humorju. Prav tako je znan po tem, da je na njem nastopil kitarski virtuoz Steve Vai , ki je z Zappo sodeloval na turneji jeseni 1980. ?e istega leta je bil izdan live album Tinsel Town Rebellion . Na tem je Zappa uporabil sprechstimme , me?anico med pripovedovanjem in petjem, ki sta jo prva uporabljala Arnold Schonberg in Alban Berg .

Tega leta je Zappa izdal tri instrumentalne albume Shut Up 'N Play Yer Guitar , Shut Up 'N Play Yer Guitar Some More in The Return of the Son of Shut Up 'N Play Yer Guitar , katerih imena nakazujejo, da se je Zappa na njih osredoto?il na svoje kitaristi?no delo, tudi improvizacijo . Posneti so bili na koncertih v letih 1977?1980. Pozneje so bili izdani v skupnem paketu. L. 1988 sledi nadaljevanje tega albuma s posnetki iz let 1981?1982 in 1984, Guitar . Tretji kitaristi?ni album je Trance-Fusion , ki ga je Zappa kon?al tik pred smrtjo, izdan pa je bil leta 2006 . Posnet je bil v letih 1979?1980.

Maja 1982 je izdal Ship Arriving Too Late to Save a Drowning Witch , na katerem je tudi njegov najbolj prodajan singl ≫Valley Girl≪, ki se je zavihtel na 32. mesto na Billboard lestvicah. Zappova h?erka Moon Unit se je v improviziranem besedilu posmehovala iz zoprnega slenga najstnic iz doline San Fernando.

Naslednje leto je sledila izdaja dveh razli?nih projektov, prvi je bil rock album The Man From Utopia , na katerem je Zappa v pesmih ≫Dangerous Kitchen≪ in ≫The Jazz Discharge Party Hats≪ uporabil t. i. sprechstimme , ki ga je uvedel na Tinseltown Rebellion . Drugi album je bil prvi Zappov izdelek, ki ga je v celoti izvedel orkester. Na seriji albumov London Symphony Orchestra je dirigiral Kent Nagano . Zappa z orkestrom ni bil zadovoljen, saj izvedbe niso bile popolne. Pred snemanjem skladbe ≫Strictly Genteel≪ je del orkestra od?el na pija?o, zato je bilo veliko dela s poznej?im urejanjem posnetka, da je Zappa dosegel primerno razli?ico. [28]

Proti koncu kariere se je Zappa veliko ukvarjal s synclavierjem . L. 1984 je v roku nekaj mesecev izdal ve? albumov: Boulez Conducts Zappa: The Perfect Stranger , Thing-Fish , Francesco Zappa , Them or Us . Na albumu Francesco Zappa je Zappa s synclavierjem izvedel dela istoimenskega italijanskega baro?nega skladatelja. Ni dokazov, da bi bila Frank in Francesco v sorodu.

Album Jazz From Hell iz leta 1986 je Zappi prinesel prvega grammyja v leta 1988 za najbolj?i album instrumentalnega rocka. Razen ene kitarske sola?e, je bil album narejen izklju?no s synclavierjem. ?eprav je album instrumentalen je bil pri Meyer Music Markets prodajan z oznako neprimernih besedil (oznaka, ki jo je vpeljala RIAA v sodelovanju s PMRC, odborom, ki je menil, da rock in ostale popularne zvrsti glasbe spodbujajo nasilje, samomore ipd. pri mladini). [29]

Njegova zadnja turneja z rockovskim bendom je potekala leta 1988 z dvanajst?lansko zasedbo, ki pa je zaradi notranjih nesoglasij razpadla, ?e preden je bila turneja kon?ana. Posnetki s turneje so zbrani na albumih Broadway The Hard Way , The Best Band You Never Heard in Your Life (na njem so zbrane priredbe raznih svetovnih uspe?nic od ≫ Stairway to Heaven ≪ do Bolera itd.), Make a Jazz Noise Here (predvsem eksperimentalna glasba). Nekaj posnetkov s te turneje je mogo?e najti tudi na You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 4 in 6 .

V poznih osemdesetih se je Zappa zelo za?el zanimati za politiko in je svoje mlaj?e obo?evalce tudi spodbujal k volitvam. Premi?ljeval je tudi o kandidaturi za predsednika ZDA . [30]

V tem ?asu je Zappa izdal mnoge izmed svojih klasi?nih albumov iz ?estdesetih, sedemdesetih in osemdesetih, na novem mediju - CD -ju v posodobljeni razli?ici. Nekateri obnovljeni posnetki so do?iveli negativne kritike, saj je Zappa ponekod popravljal dele sklad, ki so bili slab?e kakovosti, s svojo trenutno skupino. Zaradi teh o?itkov je album We're Only In It For The Money izdal dvakrat, drugi? s popravljenimi originalnimi posnetki.

Devetdeseta [ uredi | uredi kodo ]

Eno leto pred smrtjo je Zappa kljub bolezni izpeljal na turnejo; na sliki dirigira orkestru ≫Ensemble Modern≪ v Frankfurtu septembra 1992. (Posnetek je s poljske TV, TVP Kultura.)

V zgodnjih devetdesetih je Zappa na ?eljo ?e?koslova?kega predsednika in njegovega dolgoletnega obo?evalca Vaclava Havela obiskal ?e?koslova?ko ter bil povabljen za delo svetovalca pri vladi za trgovino, kulturno dedi??ino in turizem. Zappa je ponudbo navdu?eno sprejel in se za?el sre?evati z uradniki razli?nih korporacij zainteresiranih v vlaganje na ?e?koslova?kem. ?ez nekaj tednov je ameri?ka vlada zahtevala, da se dogovor z Zappom prekine, zato ga je Havel imenoval za neuradnega kulturnega ata?eja . [31]

Kmalu pa je bilo Zappovo politi?no udejstvovanje postavljeno na stranski tir. Leta 1991 je namre? zbolel za rakom na prostati . [32] Po tem je Zappa na glasbenem podro?ju usmeril v ustvarjanje modernih orkestralnih in synclavierskih del.

Kljub bolezni je v septembru 1992 sodeloval kot gostujo?i dirigent z orkestrom ≫Ensemble Modern≪ na turneji po Nem?iji in Avstriji , kjer so igrali njegove skladbe z albuma The Yellow Shark .

Tik pred smrtjo, leta 1993 je kon?al Civilization, Phaze III , ve?je synclaviersko delo, ki ga je za?el ?e v osemdesetih. V intervjujih je izjavljal, da je s synclavierjem delal na stotinah del, od katerih je ve?ina ostala nedokon?anih.

Umrl je v starosti 52 let, 4. decembra 1993, zaradi raka na prostati. Pokopali so ga na neozna?enem grobu na pokopali??u Westwood Village Memorial Park Cemetery v Westwoodu , Kalifornija . [32]

Diskografija [ uredi | uredi kodo ]

  • Freak Out! (27. junij 1966)
  • Absolutely Free (26. maj 1967)
  • We're Only in It for the Money (januar 1968)
  • Lumpy Gravy (maj 1968)
  • Cruising with Ruben & the Jets (2. december 1968)
  • Uncle Meat (april 1969)
  • Hot Rats (oktober 1969)
  • Burnt Weeny Sandwich (februar 1970)
  • Weasels Ripped My Flesh (10. avgust 1970)
  • Chunga's Revenge (oktober 1970)
  • Fillmore East - June 1971 (avgust 1971)
  • 200 Motels (oktober 1971)
  • Just Another Band from L.A. (marec 1972)
  • Waka/Jawaka (julij 1972)
  • The Grand Wazoo (november 1972)
  • Over-Nite Sensation (september 1973)
  • Apostrophe (') (marec 1974)
  • Roxy & Elsewhere (september 1974)
  • One Size Fits All (junij 1975)
  • Bongo Fury (oktober 1975)
  • Zoot Allures (oktober 1976)
  • Zappa in New York (marec 1978)
  • Studio Tan (september 1978)
  • Sleep Dirt (januar 1979)
  • Sheik Yerbouti (marec 1979)
  • Orchestral Favorites (maj 1979)
  • Joe's Garage (september 1979)
  • Tinsel Town Rebellion (11. maj 1981)
  • Shut Up 'n Play Yer Guitar (maj 1981)
  • You Are What You Is (september 1981)
  • Ship Arriving Too Late to Save a Drowning Witch (maj 1982)
  • The Man from Utopia (marec 1983)
  • Baby Snakes (marec 1983)
  • London Symphony Orchestra, Vol. 1 (junij 1983)
  • Boulez Conducts Zappa: The Perfect Stranger (avgust 1984)
  • Them or Us (18. oktober 1984)
  • Thing-Fish (november 1984)
  • Francesco Zappa (november 1984)
  • The Old Masters Box One (april 1985)
  • Frank Zappa Meets the Mothers of Prevention (21. november 1985)
  • Does Humor Belong in Music? (januar 1986)
  • The Old Masters Box Two (november 1986)
  • Jazz from Hell (november 1986)
  • London Symphony Orchestra, Vol. 2 (17. september 1987)
  • The Old Masters Box Three (december 1987)
  • Guitar (april 1988)
  • You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 1 (maj 1988)
  • You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 2 (oktober 1988)
  • Broadway the Hard Way ( 14. oktober 1988)
  • You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 3 (november 1989)
  • The Best Band You Never Heard in Your Life (april 1991)
  • You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 4 (14. junij 1991)
  • Make a Jazz Noise Here (junij 1991)
  • Beat the Boots (julij 1991), 8 plo??, v paketu ali posami?no:
    • As an Am (posneto 1981?1982)
    • The Ark (posneto 1969)
    • Freaks & Motherfu*#@%! (posneto 1970)
    • Unmitigated Audacity (posneto 1974)
    • Anyway the Wind Blows (2 plo??i) (posneto 1979)
    • ' Tis the Season to Be Jelly (posneto 1967)
    • Saarbrucken 1978 (posneto 1978)
    • Piquantique (posneto 1973)
  • Beat the Boots II (junij 1992), 8 plo?? (samo v paketu):
    • Disconnected Synapses (posneto 1970)
    • Tengo Na Minchia Tanta (posneto 1970)
    • Electric Aunt Jemima (posneto 1968)
    • At the Circus (posneto 1978)
    • Swiss Cheese / Fire! (2 plo??i) (posneto 1971)
    • Our Man in Nirvana (posneto 1968)
    • Conceptual Continuity (posneto 1976)
  • You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 5 (julij 1992)
  • You Can't Do That on Stage Anymore, Vol. 6 (julij 1992)
  • Playground Psychotics (oktober 1992)
  • Ahead of Their Time (marec 1993)
  • The Yellow Shark (z Ensemble Modern) (november 1993)

Posthumne izdaje [ uredi | uredi kodo ]

  • Civilization, Phaze III (december 1994)
  • The Lost Episodes (februar 1996)
  • Lather (september 1996)
  • Frank Zappa Plays the Music of Frank Zappa: A Memorial Tribute (oktober 1996)
  • Have I Offended Someone? (april 1997 )
  • Mystery Disc (september 1998 )
  • Everything Is Healing Nicely (december 1999)
  • FZ:OZ (16. avgust 2002)
  • Halloween (4. februar 2003)
  • Joe's Corsage (30. maj 2004)
  • QuAUDIOPHILIAc (14. september 2004)
  • Joe's Domage (1. oktober 2004)
  • Joe's XMASage (21. december 2005)
  • Imaginary Diseases (13. januar 2006)
  • Trance-Fusion (24. oktober 2006)
  • The Making Of Freak Out! Project/Object (5. december 2006)
  • The Making Of Freak Out! Project/Object (deluxe) (12. december 2006)
  • The Frank Zappa AAAFNRAA Birthday Bundle (15. december 2006 (eksluzivno na iTunes )
  • Buffalo (album)|Buffalo (1. april 2007)
  • The Dub Room Special (24. avgust 2007)

DVD-diskografija [ uredi | uredi kodo ]

  • Halloween (februar 2003), v ?ivo v New Yorku, 1978, DVD-avdio
  • Does Humor Belong In Music? (oktober 2003), v ?ivo v New Yorku, 1984, DVD-video
  • Baby Snakes (januar 2003), v ?ivo v New Yorku, 1977, DVD-video
  • QuAUDIOPHILIAc (september 2004), DVD-avdio
  • The Dubroom Special (november 2005), DVD-video

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  2. 2,0 2,1 Murray C. S. Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 SNAC ? 2010.
  4. Record #118636200 // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  5. 5,0 5,1 Dokler ni na?el svojega rojstnega lista, je Zappa mislil, da je bil kr??en kot ≫Francis≪, zato se to ime pojavlja na nekaterih zgodnjih albumih. Njegovo pravo ime je bilo kakopak Frank in ne Francis. Zappa, Frank; Peter Occhiogrosso (1989). The Real Frank Zappa Book . New York: Poseidon Press. ISBN   0-671-63870-X .
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 ≫Frank Zappa≪. The New Rolling Stone Encyclopedia of Rock & Roll . New York, NY: Simon & Schuster Inc. 1993. 0-684-81044-1.
  7. ≫The Immortals≪ . Rolling Stone Issue 972 . Rolling Stone. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 7. maja 2009 . Pridobljeno 13. marca 2007 .
  8. Ouellette, Dan (Avgust 1993), ≫Interview with Frank Zappa≪ , Pulse! Magazine , pridobljeno 3. aprila 2007
  9. Miles, 2004, Frank Zappa , str. 12.
  10. Miles, 2004, Frank Zappa , str. 36
  11. 11,0 11,1 Zappa with Occhiogrosso, 1989, The Real Frank Zappa Book , str. 29.
  12. 12,0 12,1 Zappa with Occhiogrosso, 1989, The Real Frank Zappa Book , str. 30-33.
  13. Med mnogimi njegovimi satirami sta tudi pesmi ≫Flower Punk≪ iz leta 1967 (parodija na pesem ≫Hey Joe≪) in ≫Who Needs The Peace Corps?≪, ki kritizira skomercializirano hipije?tvo .
  14. Zappa, Frank (Junij 1971), ≫Edgard Varese: The Idol of My Youth≪ , Stereo Review , str. 61?62
  15. Na nekaterih zgodnjih albumih je Zappa izkazal spo?tovanje do Varesa s temi besedami: ≫Sodobni skladatelj no?e umreti.≪
  16. Miles, 2004, Frank Zappa , p. 345.
  17. Miles, 2004, Frank Zappa , p. 372.
  18. 45. mesto na ≫The 100 Greatest Guitarists of All Time≪ . Rolling Stone . 27. avgust 2003. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. novembra 2006 . Pridobljeno 11. julija 2007 .
  19. 51. mesto na ≫The 100 Wildest Guitar Heroes≪ . Classic Rock. april 2007 . {{ navedi novice }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  20. Nigel Leigh (Marec 1993). Interview with Frank Zappa (BBC Late Show). UMRK, Los Angeles, CA: BBC.
  21. Da bi se izognil morebitnim to?bam, je bila prava naslovnica znotraj ovitka, zunaj pa je bila le slika benda.
  22. Chris Michie (Januar 2003). ≫We are the Mothers...and This Is What We Sound Like!≪ . Mix. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 11. februarja 2012 . Pridobljeno 4. aprila 2007 .
  23. Watson, Ben (2005). Frank Zappa. The Complete Guide to His Music . London: Omnibus Press. str. 47. ISBN   1-84449-865-4 .
  24. Nekateri producenti niso bili zadovoljni z Zappinimi ?ovi, saj je velikokrat prekr?il nenapisano pravilo, naj se ne pa?i pred kamero. Hill, Doug; Weingrad, Jeff (1986). Saturday Night . New York: Vintage Books. ISBN   0-394-75053-5 .
  25. [ navedi vir ]
  26. ≫Have I Offended Someone by Frank Zappa≪ . Rykodisc. Maj 1997 . Pridobljeno 18. marca 2007 .
  27. Groening, Matt ; Menn, Don (1992), ≫The Mother of All Interviews. Act II: Matt Groening joins in on the scrutiny of the central decentralizer≪, v Menn, Don (ur.), Zappa! Guitar Player Presents. , San Francisco, CA: Miller Freeman, str. 61, ISSN   1063-4533
  28. Ocker, David ( november 1994 ), ≫The True Story of the LSO≪ , Zappa & Other Music Resources Index , pridobljeno 27. aprila 2007 {{ citation }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  29. Nuzum, Eric. ≫Censorship Incidents: 1980s≪ . Parental Advisory: Music Censorship in America . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. junija 2007 . Pridobljeno 23. julija 2007 .
  30. Glej Libertarian Party News Archive, januar 1994 Arhivirano 2007-02-13 na Wayback Machine ..
  31. Miles, 2004, Frank Zappa , pp. 357-361.
  32. 32,0 32,1 Freeth, Nick; Douse, Cliff (2001). Great Guitarists . UK: Bookmart Limited. ISBN   1 84044 093 7 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]