1244 ( MCCXLIV ) je bilo prestopno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na petek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Padec Jeruzalema [ uredi | uredi kodo ]

• 15. julij - Padec Jeruzalema : Horezmijci , ki jih je v Egipt povabil ajubidski sultan Al-Malik as-Salih , spotoma zavzamejo in opusto?ijo Jeruzalem .
• 23. avgust - Horezmijci zavzamejo ?e jeruzalemsko citadelo Davidov stolp . Kristjani so izgnani iz mesta.

• 18. oktober - Bitka pri Harbiyahu : odlo?ujo?a zmaga egiptovskih mamelukov in Horezmijcev v slu?bi ajubidskega egiptovskega sultana Al-Malika as-Saliha proti zdru?enim kri?arjem. Kri?arski napor podpreta tudi Ajubida an-Nasir Davud ^[1] (emir Keraka ) in Al-Mansur Ibrahim (emir Homsa). Ve? kot polovica kri?arjev in muslimanskih zaveznikov je v boju ubita, od pre?ivelih velika ve?ina kri?arjev zajeta, le redkim uspe dose?i bli?nji Askalon . 1245 ↔
  • V bitki je ubit (ali ujet?) veliki mojster vitezov templarjev Armand de Perigord , ki ga nasledi Richard de Bures , 17. veliki mojster po seznamu . Vite?ki redovi utrpe posebej hude izgube.

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 1. marec - Gruffyd ap Llywelyn , polbrat vali?anskega princa Dafydda ap Llywelyna , se smrtno ponesre?i med poskusom pobega iz Londonskega Towra , kamor ga je kot gosta zaprl angle?ki kralj Henrik III. . Vali?anski princ Dafydd za?ne razbremenjen ponovno spletkariti proti angle?kemu kralju. 1245 ↔
• 16. marec - Okcitanija : konec obleganja katarskega gradu Montsegur . Katari , ki jih ?e devet mesecev oblega kri?arska vojska, se predajo. ?ez dvesto katarov zavrne spreobrnitev in se brez prisile poda na ?e pripravljeno grmado. Skesance in simpatizerje katarov zasli?a inkvizitorsko sodi??e ^[2] , mdr. tudi gospodarja gradu barona Raymonda de Pereilla .
  • Konec katarskega gibanja v Okcitaniji. Ve?ina lai?nih katarov se navidez spreobrne in emigrira v Italijo in ?panijo, kjer je imela inkvizicija manj vpliva.

• 26. marec - Rekonkvista : Almirrski sporazum , aragonski kralj ^[3] Jakob I. in kastiljski Ferdinand III. se v izogib prihodnjim konfliktom sporazumeta o delitvi mavrskih ozemelj, ki jih je treba ?e osvojiti. Sporazum je uspeh za Kastiljce, saj s tem dobijo izhod na Sredozemsko morje in izklju?ni vpliv nad Granadskim emiratom . Jakob I. v tem in naslednjem letu osvoji samo ?e nekaj manj?ih muslimanskih enklav ter ko dose?e dogovorjeno linijo s Kastilijo, zaklju?i z rekonkvisto.
  • Kastiljski kronski princ Alfonz X. zatira zadnja gnezda mavrskega upora v okupirani taifi Murciji.
• poletje - Pape? Inocenc IV. se incognito poda na pot v Francijo, da bi utrdil svoj politi?ni polo?aj proti cesarju Frideriku II. ↓
• 2. december → Pape? Inocenc IV. prispe v Lyon in za?ne s pripravami na koncil. 1245 ↔
• 5. december - Umrlo grofico Flandrije in Hainauta ^[4] Ivano Flandrijsko nasledi mlaj?a sestra Margareta II.
• Prva omemba Berlina .
• Severnonem?ki mesti Neustadt in Segeberg prevzameta zakone ^[5] mesta Lubeck, korak v postopnem oblikovanju trgovsko-politi?ne zveze Hansa .
• Umrlega markiza Saluzza Manfreda III. nasledi sin Toma? I.
• Umorjenega marinidskega sultana Muhamada I. nasledi mlaj?i brat Abu Jahja .
• Veliki mojster vitezov Kri?nikov Gerhard iz Malberga odstopi in prestopi med Templarje .
• Rimsko-nem?ki cesar in sicilski kralj Friderik Hohenstaufen se poro?i z ljubico Bianco Lancio , ki je na smrtni postelji in s katero imata tri (nezakonske) otroke. Po pravilih cerkve poroka ni kanoni?na, vendar dobijo otroci rojeni iz te zakonske zveze mo?nost za kasnej?o legitimacijo. 1258 ↔
• Toma? Akvinski se na veliko nejevoljo svojih doma?ih pridru?i dominikancem .
• V pristani??u v Utrechtu za?no uporabljati dvigalo s kolesom na ?love?ki pogon (lat. magna rola ) za dviganje te?kih bremen z ladij.
• Japonski zen budisti?ni mojster ustanovi sveti??e Eihei-d?i , enega od dveh najpomembnej?ih sveti?? zen budisti?ne lo?ine soto .
• Japonski ?ogun Kud?o Joricune abdicira v korist mladoletnega sina Joricuga . Oba sta sicer marionetna vladarja iz klana Fud?ivara . Pravo oblast imajo regenti iz klana Hod?o .

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 24. junij - Henrik I. , de?elni grof Hessena († 1308 )

Neznan datum

• Bonifacij Savojski , grof Savoje († 1263 )
• Ervin iz Steinbacha , nem?ki arhitekt in gradbeni mojster († 1318 )
• Folquet de Lunel , okcitanski trubadur († 1300 )
• Gvido de Montfort , angle?ki plemi?, grof Nole, izob?enec († 1288 )
• Henrik I. , navarski kralj, grof ?ampanje in Brieja (III.) († 1274 )
• Henrik II. iz Virneburga , kolnski nad?kof († 1332 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 1. marec - Gruffyd ap Llywelyn , nezakonski sin vali?anskega princa Llywelyna Velikega (* 1200 )
• 16. marec :
  • Guillaume de Lahille , katarski vitez
  • Bartrand Marti , katarski ?kof
• 18. oktober - Armand de Perigord , veliki mojster vitezov templarjev (* 1178 )
• 5. december - Ivana Flandrijska , grofica Flandrije in Hainauta (* 1194 )

Neznan datum

• Bianca Lancia , ljubica Friderika II. ^[6]
• Eleanora Kastiljska , aragonska kraljica (* 1202 )
• Manfred III. , markiz Saluzza
• Muhamad I. , marinidski sultan

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]