1076 ( MLXXVI ) je bilo prestopno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na petek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Investiturni boj [ uredi | uredi kodo ]

• 24. januar - Sinoda nem?kih ?kofov, ki jih je namestil cesar Henrika IV. , odstavi pape?a Gregorja VII. . Za Sveti sede? in pape?a samega je odstavitev, pravno gledano, ni?na. Na pape?ev odgovor ni bilo potrebno dolgo ?akati: ↓
• 22. februar → Pape? Gregor VII. izob?i rimsko-nem?kega cesarja Henrika IV. in s tem izpolni gro?njo iz lanskega leta.
• Po smrti toskanskega mejnega grofa Godfreja III. , ki je pripadnik cesarjeve stranke, oblast v Toskani prevzame njegova ?ena Matilda Toskanska , ki je podpornica pape?tva.
• oktober → Na stanovskem zboru se zbere zbor nem?kih volilnih knezov, ki pri?akuje, da se bo Henrik IV. uklonil pape?u, druga?e si bodo izvlili novega kralja. Henrik IV. poskusi izkoristiti nezadovoljstvo vernikov proti cerkveni oblasti v Lombardiji (patarenski upor), zato se ↓
• december → Henrik IV. odpravi v Pavijo , kjer ima nekaj podpornikov. ?vabski vojvoda in cesarjev nasprotnik Rudolf Rheinfelde?ki zapre vse prelaze, ki vodijo v Italijo, vendar Henriku IV. vseeno uspe pre?kati Alpe in v Lombardijo prispe v za?etku naslednjega leta 1077 ↔

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 25. december - Gniezno : Kronanje Boleslava II. za poljskega kralja.
• Anzelm Canterburyjski zaklju?i delo ≫ Monologion ≪, ki vsebuje sloviti ontolo?ki dokaz o obstoju Boga .
• Sojenje v Penenden Heathu : sodni proces v Angliji, ki je zadeva spore okoli posesti Canterburyjske nad?kofije . Canterburyjski nad?kof Lanfranc spodbija stanje posesti ?kofa Odo od Bayeuxa , sicer polbrata kralja Viljema , ki so po njegovem mnenju protipravno odvzete v ?asu vladavine anglo-danskega kralja Knuta Velikega - to?neje - nosilca njegove oblasti grofa Godwina Wesse?kega . Proces traja tri dni. V teh treh dneh Viljem zasli?a ?tevilne plemi?e in dostojanstvenike, tako normanske kot anglosaksonske ter nazadnje odlo?i v korist Lanfranca in Canterburyjske nad?kofije, da se ji vrne posesti.
• Rekonkvista : barcelonski grof Rajmond Berengar I. zavzame mavrsko utrdbo Rocafort de Queralt .

• Almoravidi vsaj glede na arabske vire zavzamejo prestolnico Ganskega imperija (danes del Malija in Mavretanije ) Koumbi Saleh . Glede na analize radioaktivnega ogljika obstaja domneva o kontinuiteti Ganskega imperija od 9. do 14. stoletja na tem obmo?ju.

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

Neznan datum

• Abu Bakr ibn al-Arabi , andaluzijski islamski sodnik in pravnik († 1148 )
• Mstislav I. Vladimirovi? , novgorodski, rostovski in kijevski knez († 1132 )
• Simon I. , zgornjelorenski vojvoda († 1138 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 26. februar - Godfrej III. Lotarin?ki , lotarin?ki vojvoda in toskanski mejni grof
• 31. maj - Waltheof Northumbrijski , zadnji anglosaksonski grof (* 1050 )
• 27. december - Svjatoslav II. , kijevski veliki knez (* 1027 )

Neznan datum

• Robert I. , burgundski vojvoda (* 1011 )
• Somesvara II. , indijski kralj Zahodne ?alukje
• Markvart IV. Eppenstein , mejni grof Kranjske, vojvoda Koro?ke

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]