1533

Di Wikipedja

Sa paj ka konsernen lannen 1533 di kalandriye julyen .

Evenman [ chanje | Chanje wikikod ]

  • 9 avril : Ahmed Gragne ka mete Lalibela a sak. Li ka lanse tout so fos-ya kont provens-ya di no di Letchopi-a.
  • Me : Khayr al-Din ka rande so ko ate Konstantinop kote soultan-an Suleyman ka nonmen li capitan pacha (lanmiral an chef). An out, li ka debarke ate Bone ke roun flot tirk. Laljeri sa ratache a lanpir otoman-an.
  • Viet Nam : Nguy?n Kim ka revolte so ko kont Mac ki te irsipe tronn-an an 1527 e ka restore dinasti-a Le annan sid-a. Peyi-a ka separe so ko an Tonkin ke Annam.

Lanmerik [ chanje | Chanje wikikod ]

  • 14 janvye : Pedro de Heredia ka debarke an Kolonbi kote li ka fonde Cartagena (20, 21 janvye, oben 1e jen). An 1534, li ka parvini o Zenu, o konfen di kordiyer santral-a, apre roun esplorasyon di mil kilomet.
  • 26 jwiye (oben 29 out-a) : Atahualpa, dannye lanpro-a inca ki kaptire pa tretriz pa Pizarro, sa kondannen a lanmo e sa trangle. Rezistans inca sa dezorgannize.
  • Pizarro ka partaje Endjen-yan ant so wonm-yan soulon sistenm-an di encomienda-a. Chaken ka rousouvwe 40 000 endijenn. Sa sistenm ke rwine sistenm ekonnomik di lanpir inca-a.

Not ke referans [ chanje | Chanje wikikod ]

Lyen egstern [ chanje | Chanje wikikod ]