Zemeljski plaz je nekontroliran premik ve?je koli?ine zemlje , blata , kamenja in drobirja po pobo?ju hriba navzdol. Plaz je posledica fizikalnih in kemijskih sprememb , ki nastanejo zaradi ve? dejavnikov, kot so potresi , vulkanske aktivnosti, erozija rek ali ledenikov , delovanje morskih valov, tresenje zemlje zaradi prometa, ve?jih strojnih del, ve?jih nenadnih prekomernih zbiranj vode, ki so posledica mo?nih padavin ( de?ja ali snega). Ti dejavniki vplivajo na spremembo sil, predvsem na silo te?e . Posledica je, da nestabilne sestave zdrsijo v ugodnej?i stabilen polo?aj.

Vrste plazov [ uredi | uredi kodo ]

Zemeljske plazove delimo glede na:

• sestavo gradiva - premiki nevezanega gradiva ali kamnitih mas;
• hitrost premikanja - trenutni zdrs, hitro in po?asno plazenje, plazenje s prekinitvami;
• velikost - usad, manj?i zemeljski plaz se premakne v enem kosu; po?asen premik, material se preme?a - zemeljski plaz;
• globino - so plitvi ali globoki; po in?enirsko-geolo?ki klasifikaciji to pomeni: 0 - 0,5 m zdrs humusa, 0,5 - 2,0 m plitev plaz, 2 ? 5 m srednje globok plaz, 5 ? 10 m globok plaz, ve? deset tudi sto metrov zelo globok plaz;
• na?in premikanja - rotacijsko in translacijsko gibanje;
• vrsto gradiva - splazijo se glina, melj, pesek, prod, gru??, prst, preperina, jalovina;
• dejavnost - so aktivni, umirjeni ali fosilni ali stari plazovi.

V grobem poznamo tri vrste zemeljskih plazov:

• padajo?i plaz: ogromne pe?ine zgrmijo po strmem pobo?ju. Ob dotiku s tlemi se pogosto nalomijo v manj?e kose;
• drse?i plaz: po pobo?ju drsijo z veliko kamenja in skalovja s hitrostjo teko?e vode. Prav tako se spro?ajo drse?i plazovi drobirja, sestavljeni iz tankih plasti rahle zemlje in manj?ega kamenja;
• teko?i plaz: zmes blata in vode.

Po Varnesu poznamo naslednje tipe plazov oziroma pobo?nih procesov:

• rotacijski zemeljski plaz (kro?na drsna ploskev),
• translacijski zemeljski plaz (drsna ploskev je vzporedna s pobo?jem),
• kamniti zdrs,
• skalni podor,
• skalno prevra?anje,
• drobirski tok,
• kamniti tok,
• preperinski tok,
• polzenje,
• bo?ni razmik.

Elementi plazu [ uredi | uredi kodo ]

Pri plazu lo?imo:

Zgornji del, ki se imenuje odlomni rob, in je po navadi strm in izrazit, v?asih tudi previsen, lahko ima polkro?no ali nepravilno obliko.

V nadaljevanju je plaz razli?nih oblik: vbo?en, izbo?en ali premo?rten; plaze? material je razli?nih oblik v odvisnosti od oblike podlage, vrste plasti?nosti, trdnosti in namo?enosti materiala.

Stranski odlomni robovi so odvisni od oblike povr?ja in hitrosti in na?ina premikanja plaze?e mase.

Spodnji del plazu imenujemo ?elo. Tu se gradivo kopi?i, nastanejo tudi razpoke. Oblikuje se narivni rob. ?elo se obi?ajno oblikuje v pahlja?o.

Vzrok in povod za nastanek plazu [ uredi | uredi kodo ]

Vzroki za nastanek plazu so dalj ?asa trajajo?i procesi, ki krhajo ravnovesje v zemljini. Povod pa tisti dejavnik, ki to ravnovesje podre. Glavni povodi za spro?itev zemeljskega plazu so:

• vremensko dogajanje (mo?no de?evje, poplave, dvig podtalnice) - vse to namo?i zemljino, pove?a vzgonski tlak in zmanj?a sile med zrni;
• hitre spremembe temperature (taljenje snega, umikanje ledenikov in permafrosta, spomladansko taljenje razpok);
• potresi;
• antropogeni posegi: spodkopavanje bre?in, pove?evanje naklona bre?in, se?nja gozdov, rudarjenje, promet, sprememba smeri vodotokov, in drugo.

Plazovi v Sloveniji in po svetu [ uredi | uredi kodo ]

V Sloveniji so zemeljski plazovi v najve?ji meri posledica ve?jih prekomernih zbiranj vode (ve?dnevnega obilnega de?evja). Zemeljski plaz tako nastane na strmem pobo?ju ali pe?ini, kjer je zemlja zelo vla?na, hkrati pa ni dreves, ki bi plaz zaustavila. Spro?i se takrat, kadar postane zrahljana vrhnja plast nestabilna. Vrhnja plast zemlje zgrmi po pobo?ju in zasipa oz. podre vse, kar ji je na poti.

V Sloveniji naj bi bilo ?e med 7000 in 10.000 zemeljskih plazov, kar ?etrtina jih ogro?a prometno infrastrukturo ali druge objekte. Do leta 2005 je bil zaklju?en popis plazov in vzpostavljena baza podatkov. Stanje ni dokon?no, saj se vsako leto po obilnej?em de?evju, spro?ijo novi plazovi.

Med najhuj?e plazove v Sloveniji ?tejemo zemeljski plaz Sto?e nad Logom pod Mangartom 15. in 17. novembra leta 2000 . Umrlo je 7 ljudi, veliko hi? je bilo poru?enih in zasutih. Drugi veliki plazovi v Sloveniji so ?e: Macesnikov plaz izpod Ol?eve , Slano blato nad Lokavcem v Vipavski dolini , Strug (tudi Kose? ) nad Kose?em v Dre?ni?kem kotu, plaz nad Podrago v Vipavski dolini, plaz Rebernice izpod Nanosa , Treti?nikov plaz v Podvolovljeku , plaz v Raduhi in Urbasov plaz nad Koro?ko Belo .

Eden najhuj?ih plazov v svetovnem merilu se je zgodil v Venezueli , ko se je leta 1999 , po dveh tednih neprestanega de?evja zru?ila gora, plazovi so s seboj odnesli ve? naselij in terjali 15 000 ?love?kih ?rtev.

Najve?ji znani plaz v Sloveniji je Ilirskobistri?ki fosilni plaz ^[1] , ki se je spro?il pred pribli?no dvema milijonoma let na obmo?ju med Ilirsko Bistrico in Volovjo rebrijo . Gre za plaz izjemnih razse?nosti. Zdrsnil je rob Sne?ni?ke planote povr?ine pribli?no 20 km², debeline med 200 in 250 m in prostornine okoli 5 milijard m³. Plaz je leta 2011 odkril geolog Ladislav Placer . Ker je plaz dobro ohranjen in je med najve?jimi na svetu, predstavlja vrhunsko geolo?ko in geomorfolo?ko naravno dedi??ino svetovnega formata.

Reference in viri [ uredi | uredi kodo ]

• Zemeljski plazovi v Sloveniji, Komac, Zorn, ZRC, 2008, ISBN 978-961-254-107-1

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Zemeljski plaz

• Geolo?ki zavod Slovenije Arhivirano 2015-07-18 na Wayback Machine .
• European Soil Portal, zemeljski plazovi
• SLOPE MOVEMENT TYPES AND PROCESSES
• Landslide Classification (PDF)