한국   대만   중국   일본 
Zavarovana obmo?ja Portugalske - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Zavarovana obmo?ja Portugalske

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zavarovana obmo?ja Portugalske ( portugalsko Areas protegidas de Portugal ) so razvr??ena v skladu s statutom pravne za??ite, ki omogo?a ustrezno za??ito in vzdr?evanje biotske raznovrstnosti , hkrati pa zagotavlja storitve za ekosistem, ki ohranja naravno in geolo?ko dedi??ino.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zavarovana obmo?ja ureja odlok-zakon 142/2008 (24. julij 2008) in jih lahko razvrsti nacionalni organ ali celo javne ali zasebne ustanove. Vlagatelja analizira Instituto da Conservacao da Natureza e das Florestas (In?titut za varstvo narave in gozdov), medtem ko lahko regionalne ali lokalne klasifikacije izpolnijo ob?ine ali skupine ob?in v skladu s ?lenom 15.

Tipi?ne klasifikacije, ki obstajajo na Portugalskem, so: narodni park , naravni rezervat , zavarovana krajina ali naravni spomenik . Razen oznake narodnega parka lahko lokalne ali regionalne klasifikacije sprejmejo katero koli oznako, ki je ustrezna, ?e jih spremljajo ≫regionalni≪ ali ≫lokalni≪ kvalifikatorji (regionalni, ko vklju?ujejo ve? kot eno ob?ino, in lokalni, kadar vklju?ujejo samo en lokalni organ. Uredba-zakon 142/2008 z dne 24. julija 2008 prav tako omogo?a ustanovitev Areas Protegidas de estatuto privado (APP) (zasebnih zavarovanih obmo?ij) na podlagi vloge posameznih lastnikov nepremi?nin. Kandidata predlagatelja vodi ICNF, ureja pa ga odlok 1181/2009 z dne 7. oktobra 2009. Nacionalna zavarovana obmo?ja (AP) in zasebna zavarovana obmo?ja samodejno spadajo v Rede Nacional de Areas Protegidas (Nacionalno omre?je zavarovanih obmo?ij)); v primeru regionalnih ali lokalnih AP je njihova integracija v to mre?o odvisna od ocene nacionalnega organa.

Po vsej dr?avi so razpr?ena razli?na obmo?ja, ki so opredeljena zaradi njihovega evropskega ekolo?kega interesa in so bila razvr??ena v okviru omre?ja Natura 2000 . Medtem druga obmo?ja spadajo v mednarodna omre?ja za ohranjanje narave, kot so biogenetski rezervati (Svet Evrope), Ramsarska obmo?ja ( Ramsarska konvencija ), Biosferni rezervati (MAB/UNESCO) in obmo?ja, zajeta v Konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dedi??ine (UNESCO).

Nacionalni [ uredi | uredi kodo ]

   
  Peneda-Geres
Corno do Bico Montesinho
Laguna Bertiandos in Sao Pedro de Arco Azibo rezervoar
Severna obala Alvao
Sipine Sao Jacinto Mednarodni park Douro
Paul de Arzila  
Montes de Santa Olaia in Ferrestelo Serra da Estrela
Serras de Aire e Candeeiros Serra da Malcata
Monte de Sao Bartolomeu Serra do Acor
Berlengas Mednarodni naravni park Tagus
Serra de Montejunto Pegadas de Dinossauros
C. Lapiaz da Granja dos Serroes Paul do Boquilobo
Granja dos Serroes e Negrais Serra de Sao Mamede
  Acude da Agolada
Sintra-Cascais Centro Historico de Coruche
Carenque Acude do Monte da Barca
Arriba Fossil da C. Caparica Estuario do Tejo
Pedreira do Avelino Estuario do Sado
Lagosteiros Lagoa de St. Andre e Sancha
Pedra da Mua Vale do Guadiana
Gruta do Zambujal Fonte Benemola
Arrabida S.C.Marim-V.R.S. Antonio
Sudoeste Alentejano e Costa Vicentina Ria Formosa
  Rocha da Pena e Fonte Benemola

Narodni parki [ uredi | uredi kodo ]

Admeus v narodnem parku Penede-Geres, ki prikazuje raznoliko naravo edinega narodnega parka

Obmo?ja, razvr??ena kot narodni parki, obsegajo regije, ki predstavljajo naravne regionalne zna?ilnosti, ki ka?ejo biotsko raznovrstnost naravne in ?love?ke krajine, ter geolokacije z znanstveno, ekolo?ko ali izobra?evalno vrednostjo. Na razvrstitev obmo?ja kot narodnega parka vpliva naravna vrednota regije, ki ohranja ekolo?ko celovitost ekosistema , njegovih sestavnih elementov in ekolo?kih procesov na tem ozemlju ter prepre?uje intenzivno izkori??anje s prilagajanjem zdru?ljivih ukrepov za ohranjanje regije. Narodni park Peneda-Geres je edini narodni park na Portugalskem; je v severozahodnem kotu ozemlja in spada v mre?o PAN Parks.

V narodnem parku Peneda-Geres so ?tevilni hrastovi in ??me?ani gozdovi , ki jih prepredajo podrast, barja in raznoliko grmi?evje. Planinski orel , velika uharica , sr?enar in repalj??ica so nekatere od 147 portugalskih ptic, ki jih lahko najdemo v Geresu. Poleg kune zlatice so ?e velika podlasica , volk , rjavi medved , divje koze, Latastejev gad ( Vipera latastei ) in Vipera seoanei in ?tevilne vrste veveric.

Naravni park [ uredi | uredi kodo ]

Reka Douro se vije skozi mednarodni naravni park Douro
Bogati gozdovi naravnega parka Montesinho
Izdanki pe??enjaka Berlenga Grande v arhipelagu in naravnem rezervatu

Naravni parki so dolo?eni glede na njihova naravna in polnaravna obmo?ja, kjer na ohranjanje biotske raznovrstnosti vplivajo ?lovekove dejavnosti in ki zahtevajo ?irjenje trajnostnega pretoka med naravnimi in ?lovekovimi storitvami. Na razvrstitev naravnega parka vplivajo naravne zna?ilnosti regije, ki vplivajo na regionalni oziroma dr?avni razvoj.

  • Mednarodni naravni park Douro (portugalsko Parque Natural do Douro International )
  • Mednarodni naravni park Tejo (portugalsko Parque Natural do Tejo International )
  • Naravni park Alvao (portugalsko Parque Natural de Alvao )
  • Naravni park Arrabida (portugalsko Parque Natural de Arrabida ), ki je na polotoku Setubal, je regija sredozemskega zna?aja z razli?nimi pe??enimi pla?ami;
  • Naravni park Montesinho (portugalsko Parque Natural de Montesinho )
  • Naravni park Sintra-Cascais (portugalsko Parque Natural de Sintra-Cascais )
  • Naravni park jugozahodnega Alenteja in obale Saint Vincent (portugalsko: Parque Natural do Sudoeste Alentjano e Costa Vincentina )
  • Naravni park doline Guadiana (portugalsko Parque Natural do Vale do Guadiana )
  • Naravni park severne obale (portugalsko Parque Natural de Litoral Norte )
  • Naravni park Ria Formosa (portugalsko Parque Natural da Ria Formosa )
  • Naravni park Serra da Estrela (portugalsko Parque Natural da Serra da Estrela ), v osrednji Portugalski, je obse?no obmo?je dolin in travnatih tal;
  • Naravni park Serra de Sao Mamede (portugalsko Parque Natural da Serra de Sao Mamede )
  • Naravni park Serras de Aires e Candeeiros (portugalsko Parque Natural das Serras de Aires e Candeeiros )

Naravni rezervati [ uredi | uredi kodo ]

Naravni rezervat je obmo?je z ekolo?kimi, geolo?kimi in fiziografskimi zna?ilnostmi ter drugimi lastnostmi znanstvene, ekolo?ke ali izobra?evalne vrednosti, ki ga ?lovek trajno ali v pomembnem obsegu ne poseljuje. Razvrstitev obmo?ja kot naravnega rezervata temelji na njegovih naravnih zna?ilnostih, katerih za??ita bo povzro?ila prihodnje koristi za uporabo ali ovrednotenje virov obmo?ja. Obmo?ja naj ostanejo nespremenjena zaradi ?lovekove dejavnosti v dalj?em ?asovnem obdobju.

  • Naravni rezervat Berlengas (portugalsko Reserva Natural das Berlengas )
  • Naravni rezervat estuarija Sado
  • Naravni rezervat estuarija Tejo (portugalsko Esttuario do Tejo )
  • Naravni rezervat sipin Sao Jacinto (portugalsko Reserva Natural das Dunas de Sao Jacinto )
  • Naravni rezervat jezer Santo Andre in Sancha (portugalsko Lagoas de Santo Andre and Sancha )
  • Naravni rezervat Barje Arzila (portugalsko Reserva Natural do Paul de Arzila )
  • Naravni rezervat barja Boquilobo (portugalsko Reserva Natural do Paul de Boquilobo )
  • Naravni rezervat barja Castro Marim in Vila Real de Santo Antonio (portugalsko Reserva Natural do Sapal de Castro Marim-Vila Real de Santo Antonio )
  • Naravni rezervat Serra da Malcata (portugalsko Reserva Natural da Serra da Malcata )

Zavarovana krajina [ uredi | uredi kodo ]

Zavarovane krajine so posledica interakcije med ?love?ko in naravno rabo ter lahko izkazujejo estetsko, ekolo?ko ali kulturno vrednost. Razvrstitev obmo?ja kot zavarovane krajine predvideva za??ito naravnih in kulturnih rab, ki obstajajo na tem obmo?ju, poudarjanje lokalne rabe in sprejemanje metod za ohranjanje prostorov.

  • Zavarovana krajina fosilne obale Costa da Caparica
  • Zavarovana krajina Serra do Acor (portugalsko: Paisagem Protegida da Serra do Acor)

Naravni spomenik [ uredi | uredi kodo ]

Svetilnik Cabo Mondego, stra?ar vzdol? rta Mondego
Simbol sauropodov, ki so neko? romali po naravnem parku Serras de Aire e Candeeiros

Naravni spomenik je naravno oblikovan pojav z edinstvenimi, redkimi reprezentativnimi zna?ilnostmi v smislu ekolo?ke, estetske, znanstvene ali kulturne vrednosti, ki jih je treba ohranjati in vzdr?evati. Ta razvrstitev predvideva varstvo njene naravne vrednote, predvsem opaznih pojavov geolo?ke dedi??ine, celovitosti njenih zna?ilnosti in obmo?ij neposredno okoli njih, s sprejetjem omejitev za omejevanje neustrezne rabe.

  • Naravni spomenik Cabo Mondego (portugalsko Monumento Natural de Cabo Mondego )
  • Naravni spomenik Carenque (portugalsko Monumento Natural de Carenque )
  • Naravni spomenik Lagosteiros (portugalsko' Monumento Natural de Lagosteiros )
  • Naravni spomenik Pedra da Mua (portugalsko' Monumento Natural da Pedro da Mua )
  • Naravni spomenik Pedreira do Avelino (portugalsko' Monumento Natural da Pedreira do Avelino )
  • Naravni spomenik dinozavrovih stopinj Serra de Aire (portugalsko Monumento Natural das Pegadas de Dinossauros de Serra de Aire )
  • Naravni spomenik Portas de Rodao (portugalsko Monumento Natural das Portas de Rodao )

Zasebna zavarovana obmo?ja [ uredi | uredi kodo ]

APP so zasebna zemlji??a, ki niso vklju?ena v zavarovana obmo?ja, kjer naravne zna?ilnosti (njena redkost, znanstvena, ekolo?ka, ??dru?bena ali krajinska vrednost) zahtevajo ukrepe za za??ito, ohranjanje in upravljanje njihove kontinuitete. Imenovanje se izvede na podlagi zahteve dolo?enega lastnika nepremi?nine, ki zahteva posebno kandidaturo (urejeno z odlokom 1181/2009, 7. oktober 2009) in priznanje s strani nacionalnega organa. Zemlji??a, ki so ozna?ena kot APP, spadajo v omre?je RNAP in ostajajo predmet protokolov upravljanja nacionalnega organa.

  • Zasebno zavarovano obmo?je Faia Brava

Naravni park Madeira varuje zelo redko vrsto subtropskega de?evnega gozda ( Laurissilva ) in je bil uvr??en na Unescov seznam dedi??ine. Poleg tega posebnega obmo?ja imata avtonomni regiji Madeira in Azori ve? obmo?ij, dolo?enih pod za??ito za ohranjanje vrst in habitatov.

Tapada Nacional de Mafra je opazna zaradi svoje bogate flore in favne. Tapada je bila ustanovljena v ?asu vladavine kralja Ivana V. za kraljevsko veselje monarha kot lovski rezervat. S povr?ino 8 km² je park vklju?eval vrste jelenov, merjascev, lisic, ujed in ve? drugih vrst. Danes je Tapada razvr??ena kot nacionalno lovsko obmo?je (portugalsko Zona de Caca Nacional ).

Regionalno/lokalno [ uredi | uredi kodo ]

Zavarovana obmo?ja v regionalni ali lokalni domeni so bila ustanovljena za upravljanje obmo?ij s strani skupine ali ob?in ali ob?inskih organov in vklju?ujejo: naravne parke, naravne rezervate, zavarovane krajine in naravne spomenike z uporabo 'regionalnega' ali 'lokalnega' kvalifikatorja. V skladu z zakonsko uredbo 19/93 z dne 23. januarja 1993 so bile opredeljene naslednje zavarovane krajine:

  • Regionalna zavarovana krajina rezervoarja Azibo (portugalsko Paisagem Protegida Regional de Albufeira do Azibo )
  • Regionalna zavarovana krajina Corno do Bico (portugalsko Paisagem Protegida Regional do Corno do Pico )
  • Regionalna zavarovana pokrajina jezera Bertiandos in Sao Pedro dos Arcos
  • Regionalna zavarovana krajina Serra de Montejunto (portugalsko Paisagem Protegida Regional da Serra de Montejunto )

Na podlagi odloka 142/2008 z dne 24. julija 2008 so bila ustanovljena naslednja regionalna ali lokalna obmo?ja:

  • Lokalni naravni rezervat estuarija Douro (portugalsko Reserva Natural Local do Estuario do Douro )
  • Lokalni naravni rezervat Barje Tornada (portugalsko Reserva Natural Local do Paul de Tornada )
  • Regionalni naravni rezervat obale Vila do Conde in ortinolo?ki rezervat Mindelo (portugalsko Paisagem Protegida Regional do Litoral de Vila do Conde Reserva Ornitologica do Mindelo )
  • Lokalna zavarovana krajina Agolada Weir (portugalsko Paisagem Protegida Local do Acude da Agolada )
  • Lokalna zavarovana krajina Monte da Barca Weir (portugalsko Paisagem Protegida Local do Acude Monte da Barca )
  • Lokalna zavarovana krajina Rocha da Pena (portugalsko Paisagem Protegida Local da Rocha da Pena )
  • Lokalna zavarovana krajina Fonte Benemola (portugalsko Nature Paisagem Protegida Local da Fonte Benemola )

Natura 2000 [ uredi | uredi kodo ]

Ve? krajev na Portugalskem (narodni parki, naravni parki, rezervati ali zavarovane krajine) je zavarovanih v okviru evropskega programa Natura 2000 , ki je zasnovan za za??ito najbolj resno ogro?enih habitatov in vrst po vsej Evropi.

Geoparki [ uredi | uredi kodo ]

Dve obse?ni obmo?ji Portugalske sta bili zaradi izjemne geolo?ke dedi??ine imenovani za geopark . Arouca in Naturtejo sta geoparka ?lana Evropske mre?e geoparkov in Unescove globalne mre?e nacionalnih geoparkov. ?eprav to ni zakonsko dolo?eno po portugalski ali evropski zakonodaji, ?lanstvo v teh mre?ah zagotavlja dodatno za??ito geolo?ke dedi??ine obmo?ij. [1]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ≫Home≪ . europeangeoparks.org .