Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zahodna Sahara
??????? ???????
As-?a?r?' al-?arbiyyah
Sahara Occidental
|
---|
|
Glavno mesto
| N/A
|
---|
Najve?je mesto
| El Aaiun
/Laayoune
|
---|
Uradni jeziki
| N/A
|
---|
Priznani regionalni jeziki
| arab??ina
,
?pan??ina
[1]
|
---|
Demonim(i)
| Saharec, Saharka
|
---|
|
|
| 14. november 1975
|
---|
|
|
? skupaj
| 266.000 km
2
(
77.
)
|
---|
? voda (%)
| zanemarljivo
|
---|
|
? ocena julij 2007
| 382.617 (
177.
)
|
---|
? gostota
| 1,3/km
2
(
238.
)
|
---|
Valuta
| maro?ki
dirham
(
MAD
)
|
---|
?asovni pas
| UTC
+0
(UTC)
|
---|
| GMT
|
---|
Klicna koda
| +212
|
---|
Internetna domena
| Rezervirana je domena
.eh
, vendar se ne uporablja.
|
---|
|
Zahodna Sahara
(
arabsko
??????? ???????
;
pre?rkovano
as-?a?r?' al-Gharb?yah
;
?pansko
Sahara Occidental
) je ozemlje v
Severni Afriki
, ki na severu meji na
Maroko
, na severovzhodu na
Al?irijo
, na vzhodu in jugu na
Mavretanijo
in na zahodu na
Atlantski ocean
. Sestoji predvsem iz
pu??avskih
ni?in in je eno od
najredkeje poseljenih ozemelj na svetu
. Najve?je mesto, v katerem ?ivi ?ez polovica prebivalstva, je El Aaiun/Laayoune.
Zahodna Sahara je od 1960. let, ko je bila ?e ?panska kolonija, na
Seznamu nesamoupravnih ozemelj Zdru?enih narodov
.
[2]
Po odhodu ?panskih kolonizatorjev leta 1976 je Zahodna Sahara proglasila samostojnost, ki je bila ?e naslednje dni oskrunjena z vpadom maro?ke vojske na severu ter mavretanske vojske na jugu. V maro?ki invaziji leta 1976 je bila pregnana ve?ina Sahark in Saharcev v sosednjo Al?irijo, kjer ?e vedno ?ivijo kot begunke in begunci. Saharke in Saharci, ki so ostali pod maro?ko okupacijo, do?ivljajo eno najhuj?ih kr?itev ?lovekovih pravic na svetu. Nadzor nad njo si lastita tako Kraljevina
Maroko
kot tudi gibanje za neodvisnost
Fronta Polisario
(in vlada
Demokrati?ne arabske republike Sahare
- DARS).
Odkar je bilo pod sponzorstvom
Zdru?enih narodov
leta 1991 sklenjeno premirje, nadzoruje ve?ino ozemlja Maroko, preostanek pa je v rokah Polisaria/DARS, ki ju podpira
Al?irija
.
[3]
V mednarodnem okviru so velike sile, kot so Zdru?ene dr?ave Amerike, zavzele na splo?no dvoumen in nevtralen odnos do stali?? posameznih strani, in pritisnile na obe strani, da skleneta mirno re?itev. Tako Maroko kot Polisario sta posku?ala utrditi svoj polo?aj s kopi?enjem formalnih priznanj, ve?idel iz afri?kih, azijskih in latinskoameri?kih dr?av sveta v razvoju. Polisario je za DARS zbral formalno priznanje okrog
46 dr?av
in si pridobil ?lanstvo v
Afri?ki uniji
, stali??e Maroka pa so podprle dr?ave
Arabske lige
.
[4]
[5]
V obeh primerih so se v preteklih dveh desetletjih ob spremembah mednarodnih tokov priznanja podeljevala in umikala.
- ↑
≫Instituto Cervantes≪
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 11. januarja 2017
. Pridobljeno 20. avgusta 2008
.
- ↑
Whitfield, Teresa.
Friends Indeed?: The United Nations, Groups of Friends, and the Resolution of Conflict
. 2007, str. 191.
- ↑
Baehr, Peter R.
The United Nations at the End of the 1990s
. 1999, str. 129.
- ↑
Arab League supports Morocco's Territorial Integrity
Arhivirano
2013-10-22 na
Wayback Machine
.
, Arabic News, Morocco-Regional, Politics, 8. januar 1999. Pridobljeno 24. avgusta 2006.
- ↑
Arab League Withdraws Inaccurate Moroccan maps
Arhivirano
2013-10-22 na
Wayback Machine
.
, Arabic News, Regional-Morocco, Politics, 17. december 1998. Pridobljeno 24. avgusta 2006.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|