한국   대만   중국   일본 
Windhoek - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Windhoek

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Windhoek

Windhuk, ?Ai?Gams, Otjomuise
mesto
Grb Windhoek
Grb
Lega Windhoeka v Namibiji
Lega Windhoeka v Namibiji
Koordinati : 22°34′12″S 17°5′1″E  /  22.57000°S 17.08361°E  / -22.57000; 17.08361
Dr?ava   Namibija
Regija Khomas
Ustanovljeno prvi? 1840,
ponovno 1890
Upravljanje
 ? ?upan Muezee Kazapua [1]
 ? pod?upan Hangapo Veico
Povr?ina
 ? Skupno 1.982 sq mi (5.133 km 2 )
Nadm. vi?ina
5.600 ft (1.700 m)
Prebivalstvo
  (2011)
 ? Skupno 325.858
 ? Gostota 163 preb./sq mi (62,8 preb./km 2 )
?asovni pas UTC+1 ( WAT )
 ?  Poletni UTC+2 ( WAST )
Spletna stran [ Spletna stran Spletna stran ]

Windhoek (/v?nt.h?k/; nem?ko Windhuk ; kojkojsko |Ai?gams ; otjiherersko Otjomuise ) je glavno in najve?je mesto Republike Namibije . Je v sredi??u Namibije na planoti na obmo?ju vi?avja Khomas na okoli 1700 m nadmorske vi?ine. Windhoek je imel v letu 2011 325.858 prebivalcev, ?tevilo stalno nara??a zaradi priseljevanja z drugih obmo?ij Namibije.

Mesto se je razvilo ob stalnem izviru in je znano po avtohtoni pastoralni skupnosti. Hitro se je razvilo po prihodu Jonkerja Afrikanerja , voditelja Orlamov, ki se je tu naselil leta 1840 in zgradil kamnito cerkev za svojo skupnost. V naslednjih desetletjih je bilo ve? vojn in sovra?nosti, naselje je postalo zanemarjeno in uni?eno, tako da je bil Windhoek drugi? ustanovljen leta 1890, po prihodu nem?ke cesarske vojske pod poveljstvom majorja Curta von Francoisa .

Windhoek je dru?beno, gospodarsko, politi?no in kulturno sredi??e dr?ave. Skoraj vsa namibijska dr?avna podjetja, dr?avni organi, izobra?evalne in kulturne ustanove imajo sede? v mestu.

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Mesto Windhoek je znano po dveh imenih: |Ai-?Gams (kojkojsko "vro?i izvir") in Otjomuise [2] (otjiherersko "prostor pare"). Obe stari imeni se nana?ata na vro?e vrelce v bli?ini dana?njega mestnega sredi??a. Druga starej?a imena mesta so Queen Adelaide’s Bath (Sir James Edward Alexander), Barmen (Carl Hugo Hahn, renska misijonska dru?ba), Concordiaville (po misijonarju Josephu Tindallu Wesleyanu) in Wind Hoock (Jan Jonker Afrikaner). [3]

O uveljavitvi imena Windhoek je ve? razli?nih teorij. Ve?ina verjame, da izhaja iz afrikanske besede wind-hoek ( vetrni kot ). Po drugi teoriji je Jonker Afrikaner imenoval Windhoek po gorovju Winterhoek v Tulbaghu v Ju?ni Afriki, kjer so ?iveli njegovi predniki. Prvi? je Windhoek omenjen v pismu Jonkerja Afrikanerja Josephu Tindallu z dne 12. avgusta 1844 . [4] Na za?etku nem?ke kolonialne dobe je guverner Theodor Leutwein 14. maja 1903 odlo?il, da bo uradno ime mesta Windhoek.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Predkolonialno obdobje [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1840 je Jonker Afrikaner ustanovil naselje Windhoek. [5] S privr?enci se je naselil v bli?ini enega glavnih izvirov tople vode v dana?njem predmestju Mali Windhoek. Zgradil je kamnito cerkev , ki je sprejela 500 ljudi, v njej je bila tudi ?ola. Dva renska misijonarja, Carl Hugo Hahn in Franz Heinrich Kleinschmidt, sta za?ela delovati v kraju konec leta 1842 in bila dve leti pozneje zamenjana [6] z dvema metodistoma , Richardom Hardyjem in Josephom Tindallom. [7] Windhoek je postal urejen in je nekaj ?asa cvetel, vendar so vojne med Nami in Hereri s?asoma uni?ile naselje. Po dolgi odsotnosti je Hahn leta 1873 spet obiskal mesto in je bil zgro?en, ko je videl, da od nekdanje blaginje ni ostalo ni?. Junija 1885 je ?vicarski botanik med zanemarjenim sadnim drevjem na?el le ?akale in sestradane pegatke . [8]

Kolonialno obdobje [ uredi | uredi kodo ]

Windhoek ob koncu 19. stoletja
Znamka Nem?ke Jugozahodne Afrike z ?igom Windhuk
Sanderburg, eden od treh gradov v Windhoeku

Leta 1878 je Velika Britanija anektirala Zaliv kitov (Walvis Bay) in ga leta 1884 priklju?ila Rtu dobrega upanja, ni pa raz?irila svojega vpliva v notranjost. Na zahtevo trgovcev iz Luderitza je bila 1884 izdana deklaracija o nem?kem protektoratu nad Nem?ko Jugozahodno Afriko. Nem?ka kolonija je nastala z dolo?itvijo meja leta 1890 in Nem?ija je poslala za??itni korpus pod vodstvom majorja Curta Francoisa za vzdr?evanje reda. Francoisov garnizon je bil name??en v Windhoeku in je strate?ko bla?il spore med Nami in Hereri. 12 mo?nih izvirov je zagotavljalo vodo za pridelavo hrane.

Kolonialni Windhoek je bil ponovno ustanovljen 18. oktobra 1890, ko je Francois polo?il temeljni kamen za Staro trdnjavo (Alte Feste). [9] Po letu 1907 se je razvoj pospe?il s preseljevanjem ljudi s pode?elja v mesto. Pri?lo je tudi precej evropskih naseljencev iz Nem?ije in Ju?ne Afrike. Podjetja so se naselila ob Cesarjevi ulici ( Kaiser strasse ) (zdaj Avenija osamosvojitve /Independence Avenue/) in po grebenu nad mestom. V tem ?asu so bili v Windhoeku zgrajeni trije gradovi: Heinitzburg, Sanderburg in Schwerinsburg.

Ju?noafri?ka uprava po 1. svetovni vojni [ uredi | uredi kodo ]

Nem?ko kolonialno obdobje se je kon?alo po koncu prve svetovne vojne, ko so maja 1915 v imenu britanskega imperija ju?noafri?ke ?ete zasedle Windhoek. V naslednjih petih letih je dr?avo upravljala voja?ka vlada Jugozahodne Afrike. Razvoj mesta Windhoek in dr?ave, pozneje znane kot Namibija, se je ustavil. Po drugi svetovni vojni je razvoj Windhoeka postopoma dobil nov zagon, saj je bilo na voljo ve? kapitala za izbolj?anje gospodarstva. Po letu 1955 so bili za?eti veliki javni projekti, kot so gradnja novih ?ol in bolni?nic, asfaltiranje mestnih cest (projekt se je leta 1928 za?el na Cesarjevi ulici) ter gradnja jezov in cevovodov za kon?no ustaljeno oskrbo z vodo. Leta 1958 so kot prvi na svetu uvedli recikliranje odplak. Po ?i??enju odpadne vode jo neposredno po?iljajo v mestni oskrbni vodovodni sistem. [10]

Windhoek je uradno dobil mestne pravice 18. oktobra 1965 ob 75. obletnici druge ustanovitve mesta. [11]

Po osamosvojitvi Namibije [ uredi | uredi kodo ]

Z neodvisnostjo Namibije leta 1990 je bil Windhoek priznan kot glavno mesto . ?e danes je glavno mesto Republike Namibije, pa tudi pokrajinsko sredi??e osrednje regije Khomas. Od takrat je mesto do?ivelo pospe?eno rast in razvoj.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Satelitski posnetek Windhoeka

Mesto le?i na polo?ni ravnici na severni strani visoke planote Khomas v kotlini Windhoek, ki se razteza v smeri sever?jug pribli?no 80 km proti mestu Okahandja. Srednja nadmorska vi?ina Windhoeka je 1657 m.

Raz?iritev obmo?ja mesta je bila poleg finan?nih omejitev izziv zaradi geografske lege. V ju?nih, vzhodnih in zahodnih smereh Windhoek obdajajo skalnata, gorska obmo?ja, ki omogo?ajo drag razvoj zemlji??. Ju?na stran ni primerna za industrijski razvoj zaradi podzemnih vodonosnikov. Tako ostaja le veliko obmo?je primestja Brakwater severno od mesta edini primeren prostor za ?iritev Windhoeka. [12]

Kljub temu je mestni svet Windhoeka na?rtoval ?iritev mestnih meja, ki naj bi pokrivale 5133,4 km². Tako naj bi bil Windhoek tretje najve?je mesto na svetu po povr?ini, za Tjand?inom in Carigradom , ?eprav je gostota prebivalstva le 63 prebivalcev na km². [13]

Predeli mesta [ uredi | uredi kodo ]

Windhoek je razdeljen na ve? upravnih enot: [14] Academia, Auasblick, Avis, Cimbebasia, Dorado Park, Donkerhoek, Eros, Eros Park, Greenwell Matongo, Goreangab, Hakahana, Havanna, Hochland Park, Katutura , Khomasdal, Kleine Kuppe, Klein-Windhoek, Lafrenz Industrial Area, Ludwigsdorf, Luxury Hill, Northern Industrial, Okuryangava, Olympia, Otjomuise, Pionierspark, Prosperita, Rocky Crest, Southern Industrial, Suiderhof, Wanaheda, Windhoek Central, Windhoek North, Windhoek West.

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Windhoek je v polsu?ni podnebni regiji ( Koppen : BSH). Dnevi so ve?inoma vro?i, zelo vro?i poleti, medtem ko so no?i precej hladnej?e. Povpre?na letna temperatura je 19,47 °C, kar je precej za mesto na visoki nadmorski vi?ini na robu tropov. To je predvsem zaradi raz?irjenosti vro?ega severnega zra?nega toka in gora na jugu, ki dajejo zavetje mestu pred hladnimi ju?nimi vetrovi.

V zimskih mesecih, junija, julija in avgusta, pade malo ali ni? de?ja. Najni?je temperature so med ?5 in 18 °C. No?i so pred zoro navadno hladne in zelo hladne. Skoraj nikoli ne sne?i. Dnevne temperature se razlikujejo od najve? 20 °C julija do 31 °C januarja.

?eprav je sezona 2010/11 v de?evnem obdobju prinesla rekordnih ve? kot 1000 milimetrov de?ja, je srednja letna koli?ina padavin okoli 360 mm, kar je premalo za poljedelstvo brez zalivanja. Naravno rastlinje obmo?ja je grmi?evje in stepa. Su?e so redne z dvema najhuj?ima sezonama v polpretekli zgodovini, 1981/82 in 2012/13, ko je padlo samo 126 oziroma 166 milimetrov de?ja. [15]

Uprava [ uredi | uredi kodo ]

Windhoek je edino naselje v Khomasu s samostojno upravo. Vodi jo ob?inski svet, ki ima 15 sede?ev. [16]

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

V Windhoeku je leta 1971 ?ivelo pribli?no 26.000 belcev in okoli 24.000 temnopoltih. Pribli?no tretjina belih prebivalcev v tistem ?asu ali vsaj 9000 premo?nih posameznikov je govorilo nem?ko. Zdaj ima Windhoek ve? kot 322.500 prebivalcev (65 % temnopoltih, 17 % belcev, 18 % drugih) in se pove?a letno za 4 %, v neuradnih naseljih pa skoraj za 10 %.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Mesto je upravno, poslovno in industrijsko sredi??e Namibije. Po ?tudiji iz leta 1992/93 Windhoek zagotavlja ve? kot polovico nekmetijskih delovnih mest v Namibiji in ima 96-odstotni nacionalni dele? zaposlenih v javnih slu?bah, v prometu in komunikacijah 94-odstotni, v finan?nih in poslovnih storitvah 82-odstotni. [17] Po velikosti je Windhoek v primerjavi z mnogimi drugimi glavnimi mesti tudi dru?beno, gospodarsko in kulturno sredi??e dr?ave. Skoraj vsa dr?avna podjetja imajo sede? v njem, pa tudi univerza, dr?avno gledali??e, vse slu?be ministrstev, vsi ve?ji mediji in finan?ne ustanove. Vladni prora?un mesta Windhoek je skoraj tak kot vseh drugih namibijskih lokalnih oblasti skupaj. [18] V obdobju po osamosvojitvi je bilo zgrajenih nekaj nakupovalnih sredi??, tudi Maerua Mall, Wernhil Park Mall in The Grove Mall.

Turizem [ uredi | uredi kodo ]

Zaradi bli?ine mednarodnega letali??a Hosee Kutaka (Hosea Kutako je namibijski heroj) je Windhoek pomemben za turizem Namibije. Poro?ilo o namibijskem turizmu za leto 2012?2013, ki ga je pripravila Dru?ba za izziv tiso?letja ( Millennium Challenge Corporation ) za namibijski direktorat za turizem, ka?e, da 56 % vseh turistov, ki obi??ejo Namibijo, obi??e Windhoek. Precej?en del namibijskega turizma, ki je povezan s paradr?avnimi in upravnimi organi, kot so rezervati z divjimi ?ivalmi ( Namibia Wildlife Resorts ), Air Namibia in turisti?na organizacija, pa tudi s turizmom povezana zdru?enja, kot je zdru?enje za gostoljubnost ( Hospitality Association ob Namibi ), ima sede? v Windhoeku. V Windhoeku je tudi sede? ?tevilnih pomembnih hotelov, kot je Windhoek Country Club Resort , in nekaterih mednarodnih hotelskih verig (Avani Hotels and Resorts in Hilton Hotels and Resorts).

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Vrtovi pri parlamentu
Kristusova cerkev
Tintenpalast v Windhoeku
  • Stara trdnjava ( Alte Feste ), zgrajena 1890, danes stavba Narodnega muzeja;
  • Kristusova cerkev , luteranska cerkev iz leta 1910, zgrajena v neogotskem slogu s prvinami art nouveauja . Stoji v zgodovinskem centru Windhoeka blizu vrtov ob parlamentu in Tintenpalastu; [19]
  • spomenik Curtu von Francoisu pred Mestno hi?o. Odkrit je bil 18. oktobra 1965 ob 75. obletnici druge ustanovitve mesta;
  • spomenik herojem , uradni vojni spomenik Republike Namibije;
  • Narodna knji?nica;
  • konjeni?ki spomenik ( Reiterdenkmal ), kip, posve?en zmagi nem?kega cesarstva nad Hereri in Nami v letih 1904?1907; [20] kip je bil odstranjen s prvotnega prostora zraven Kristusove cerkve decembra 2013 in je zdaj na ogled na dvori??u Stare trdnjave; [21]
  • stolnica svete Marije ;
  • Vrhovno sodi??e Namibije ? zgrajeno med 1994 in 1996, [22] je edina stavba, zgrajena v obdobju po neodvisnosti v afri?kem arhitekturnem slogu; [23]
  • trije gradovi arhitekta Wilhelma Sanderja: Heinitzburg , Sanderburg in Schwerinsburg ; [24]
  • Tintenpalast ? v vrtovih parlamenta, sede? obeh domov namibijskega parlamenta. Stavba je bila zgrajena med 1912 in 1913 ter stoji ob Aveniji Roberta Mugabeja;
  • Turnhalle ? neoklasicisti?na zgradba, pri kateri je sodeloval tudi arhitekt Wilhelm Sander, je bila zgrajena 1909; [25]
  • javna knji?nica Windhoeka ? zgrajena 1925; [26]
  • ?elezni?ka postaja;
  • Zoo Park, javni park ob Aveniji osamosvojitve.

Promet [ uredi | uredi kodo ]

?eleznica [ uredi | uredi kodo ]

Windhoek je z ?eleznico povezan z:

  • Okahandjo (sever)
  • Rehobothom (jug)
  • Gobabisom (vzhod)

Ceste [ uredi | uredi kodo ]

Poslovna ?etrt Windhoeka
Avenija osamosvojitve

Leta 1928 je bila prva asfaltirana Cesarjeva cesta, zdaj je Avenija osamosvojitve, deset let pozneje cesta Gobabis, zdaj ?e cesta Sama Nujome. Danes je od okoli 40.000 km celotnega namibijskega cestnega omre?ja posodobljenih pribli?no 5000 kilometrov.

Windhoek ima tri glavne ceste za dostop iz Rehobotha, Gobabisa in Okahandje, ki so asfaltirane in zavarovane pred ve?jimi poplavami, ki se pri?akujejo v petdesetih letih. Posodobljene ceste so predvidene za promet pri 120 kilometrih na uro in naj bi trajale 20 let.

Kot povsod v Namibiji je javni prevoz skromen, prevoz po mestu je mogo? s taksijem. Leta 2013 je bilo 6492 taksijev.

Letali??a [ uredi | uredi kodo ]

Windhoek ima dve letali??i. Bli?e mestu je Eros , 7 km ju?no od sredi??a mesta za manj?a letala, in mednarodno letali??e Hosee Kutaka , 42 km vzhodno od mesta. V Windhoek in iz njega vozijo ?tevilne tuje letalske dru?be. Na voljo so tudi ?arterski in helikopterski leti ter letala za najem.

Mednarodno letali??e sprejme ve? kot 800.000 potnikov letno. Ima eno vzletno-pristajalno stezo brez omejitve zmogljivosti. Drugi dve mednarodni letali??i sta v Walvis Bayu in Luderitzu. Dnevno so povezana s Frankfurtom. Johannesburg je oddaljen le dve uri poleta, od koder je mogo?e leteti v ve? kot 50 mest. South African Airways, Air Berlin in Air Namibia dnevno letijo v Windhoek, medtem ko TAAG Angola Airlines dvakrat tedensko leti v Luando.

Letali??e Eros je najprometnej?e letali??e v Namibiji, ima najve? vzletov in pristankov. [40] To mestno letali??e ima okoli 12.000 posameznih letov letno, ve?inoma so lahka letala. Omejitve so dol?ina vzletno-pristajalne steze, hrup in zra?ni prostor. Ve?ina ?arterskih operaterjev Namibije ima sede? na tem letali??u.

Izobra?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Splo?ne izobra?evalne visoke ?ole v Windhoeku so:

  • Namibijska univerza (UNAM),
  • Namibijska univerza za znanost in tehnologijo (NUST), od leta 2015 Politehnika Namibije,
  • Mednarodna univerza za mened?ment (IUM).

Windhoek ima tudi 29 srednjih in 58 osnovnih ?ol.

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Windhoek je pobraten s temi mesti: [27]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Jason, Loide (28. november 2012). ≫Windhoek elects new mayor≪ . New Era . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 8. decembra 2012 . Pridobljeno 29. februarja 2016 .
  2. ↑ Menges, Werner (12. maj 2005). ≫Windhoek?! Rather make that Otjomuise≪ . The Namibian .
  3. ↑ Conny von Dewitz (2009). Windhoek. Der kleine Stadtfuhrer . Kuiseb-Verlag, Windhoek. ISBN   978-3-941602-17-5 .
  4. ↑ [1]
  5. ↑ ≫The Orlams Afrikaners ? the Creole Africans of the Garieb≪ . Cape Slavery Heritage . Pridobljeno 8. julija 2010 .
  6. ↑ Vedder, Heinrich (1997). Das alte Sudwestafrika. Sudwestafrikas Geschichte bis zum Tode Mahareros 1890 [ The old South-West Africa. South-West Africa's history until Maharero's death 1890 ] (v nem??ini) (7th izd.). Windhoek: Namibia Scientific Society. ISBN   0-949995-33-9 .
  7. ↑ Dierks, Klaus. ≫Biographies of Namibian Personalities, A (entry for Jonker Afrikaner)≪ . klausdiers.com . Pridobljeno 1. oktobra 2011 .
  8. ↑ ≫Windhoek City Council: The History of Windhoek≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. februarja 2010 . Pridobljeno 1. marca 2016 .
  9. ↑ Dierks, Klaus. ≫Biographies of Namibian Personalities, V (entry for Curt von Francois)≪ . klausdiers.com . Pridobljeno 1. oktobra 2011 .
  10. ↑ Surviving in an arid land: Direct reclamation of potable water at Windhoek's Goreangab Reclamation Plant by Petrus Du Pisani
  11. ↑ ≫Windhoek erhielt heute Stadtrechte≪ [Windhoek received town privileges today]. Allgemeine Zeitung (v nem??ini) (2015 reprint izd.). 18. oktober 1965.
  12. ↑ New Era, 10 Feb 2010: Windhoek's battle for land, by Desie Heita Arhivirano 2011-07-16 na Wayback Machine .
  13. ↑ Retief, Christo (2. julij 2013). ≫Windhoek slaan Afrika-rekord≪ [Windhoek beats Africa record]. Die Republikein . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. marca 2016 . Pridobljeno 1. marca 2016 .
  14. ↑ ≫The Windhoek Structure Plan≪ (PDF) . City of Windhoek. 1996. str. 11?12 . Pridobljeno 2. julija 2013 . [ mrtva povezava ]
  15. ↑ Menges, Werner (28. maj 2013). ≫Most severe drought in 30 years≪ . The Namibian . [ mrtva povezava ]
  16. ↑ ≫Know Your Local Authority≪. Election Watch . ?t. 3. Institute for Public Policy Research. 2015. str. 4.
  17. ↑ ≫The Windhoek Structure Plan≪ (PDF) . City of Windhoek. 1996. str. 6 . Pridobljeno 2. julija 2013 . [ mrtva povezava ]
  18. ↑ Heita, Desie (11. februar 2010). ≫Owning a house ... a dream deferred≪ . New Era . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. julija 2011 . Pridobljeno 1. marca 2016 .
  19. ↑ Bause, Tanja (24. maj 2010). ≫Landmark church celebrates centenary≪ . The Namibian . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 4. novembra 2013 . Pridobljeno 1. marca 2016 .
  20. ↑ Bause, Tanja (30. januar 2012). ≫Monument's centenary remembered≪ . The Namibian . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 9. decembra 2012 . Pridobljeno 1. marca 2016 .
  21. ↑ Steynberg, Francoise (27. december 2013). ≫Ruiter val op heiligste dag≪ [Rider falls on holiest day]. Die Republikein (v afrikan??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 1. julija 2014 . Pridobljeno 1. marca 2016 .
  22. ↑ ≫Windhoek Supreme Court≪ . Windhoek Consulting Engineers . Pridobljeno 24. novembra 2010 .
  23. ↑ ≫Windhoek on Foot≪ . Venture Publications. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. junija 2013 . Pridobljeno 24. novembra 2010 .
  24. ↑ Dierks, Klaus. ≫Biographies of Namibian Personalities, S≪ . klausdierks.com . Pridobljeno 3. oktobra 2011 .
  25. ↑ Vogt, Andreas (18. december 2009). ≫100 years Turnhalle ? From gymnasium to Tribunal≪ . Die Republikein . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. marca 2016 . Pridobljeno 1. marca 2016 .
  26. ↑ Shejavali, Nangula (19. februar 2009). ≫National News 19.02.2009 Public library gets a facelift≪ . The Namibian . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 12. januarja 2013 . Pridobljeno 1. marca 2016 .
  27. ↑ ≫Status of Cooperation Agreement≪ (PDF) . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 16. februarja 2012 . Pridobljeno 1. oktobra 2009 .
  28. ↑ ≫Berlin ? City Partnerships≪ . Der Regierende Burgermeister Berlin . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. maja 2013 . Pridobljeno 17. septembra 2013 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Windhoek
Wikipotovanje vsebuje popotni?ki vodnik, ki se nana?a na: Windhoek
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Windhoek&oldid=6180735 ≪