Stran je uradno pravilo slovenske Wikipedije. Sprejema ga velika ve?ina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi uporabniki. Pri urejanju pravila pazite, da spremembe resni?no izra?ajo soglasje skupnosti . Kadar o tem niste prepri?ani, se najprej pogovorite na pogovorni strani .

Bli?njica WP:SOG

Wikipedija deluje na na?elu iskanja soglasja skozi vljuden pogovor in pogajanje . Kadar ugotovimo, da dolo?eno soglasje dose?emo pogosto, ga zapi?emo kot smernico , s ?imer se izognemo, da bi o istih na?elih razpravljali vedno znova in znova.

Soglasje navadno dose?emo s pogovorom na pogovornih straneh. Kadar pri tem soglasja ne dose?emo, si lahko pomagamo tudi s postopki re?evanja nesoglasij .

Iskanje soglasja je mogo?e le med razumnimi urejevalci , ki si dobronamerno prizadevajo, da bi to?no in primerno opisali vse razli?ne poglede na predmet. Nekatera dejanja se obravnavajo kot ≫kr?itev soglasja≪. Taka je na primer vstavitev nepomembnega podatka v ?lanek kljub nasprotovanju ?tevilnih sodelavcev.

Razumno stali??e je te?ko natan?no opredeliti. V razumnost svojega mnenja verjame skoraj vsakdo. Le dobri urejevalci dopu??ajo, da so lahko razumna tudi stali??a, ki nasprotujejo njihovemu mnenju. Nikakor pa obi?aj iskanja soglasja ne opravi?uje trmastega vztrajanja na nenavadnem stali??u brez pripravljenosti dobronamerno premisliti o pogledih drugih urejevalcev. Nesprejemljiva je tudi pristranskost v urejanju, ?etudi bi tisti, ki ureja pristransko, trdil, da ravna v dobri veri ali v skladu s pravilom nepristranskosti ali oboje. Vemdar pa ne pozabimo, da je lahko tudi urejanje, ki se zdi o?itno pristransko, ?e vedno dobronameren poskus izbolj?anja ?lanka. Na za?etku nesoglasja je vselej dobro predpostaviti dobronamernost in ostati vljuden , saj se mu s tem lahko izognemo ali pa to uporabimo pri kasnej?em oblikovanju soglasja in ?lanka.

Iskanje soglasja naj bo vedno v okviru osnovnih pravil in na?el Wikipedije - posebno nepristranskosti . V?asih lahko skupina urejevalcev z vztrajnostjo, ?tevilom in organiziranostjo premaga dobronamerne urejevalce in dose?e podporo redakciji ?lanka, ki je pravzaprav neto?na, klevetni?ka ali pristranska - na primer daje dolo?enemu stali??u neutemeljeno te?o. Tedaj ne gre za soglasje.

S tem se lahko najbolje spoprimemo tako, da usmerimo pozornost drugih urejevalcev na to z enim izmed postopkov re?evanja nesoglasij , kot je na primer pro?nja za tretje mnenje , pro?nja za komentar (vpra?ljivega ?lanka) in pro?nja za posredni?tvo . S pove?anjem ?tevila sodelujo?ih lahko prepre?imo, da bi nekaj entuziastov forsiralo ne?eleno razli?ico. Kadar gre za majhno skupino sodelavcev z mnenjem, da ve?ina njihove podatke in stali??e zanemarja, naj premislijo, ali se morda ne motijo.

?eprav sta za iskanje soglasja najpomembnej?a iz?rpen pogovor in obravnava vseh posameznih vidikov, je pogosto te?ko najti zaklju?ek, ki bi ustrezal vsem razpravljalcem. V primerih, kot so npr. pro?nje za administratorstvo , predlogi za brisanje ali ?elene prestavitve , postane iskanje soglasja zaradi velikega ?tevila sodelavcev in razprav te?ko. ?eprav je ?e vedno najbolj priporo?ljiva metoda, pa nekateri sodelavci kot eno izmed opredelitev razumejo tudi veliko ve?ino . To razumevanje ponazarja naslednji opis soglasja (iz dopisnega seznama angle?ke Wikipedije ):

Pravzaprav je precej dobra ponazoritev, za kaj gre pri tem, obi?ajni na?in delovanja Wikipedije: me?anica tistih, ki se bolj ali manj strinjajo, nekaterih, ki se ne strinjajo popolnoma, vendar vseeno pristajajo na stali??e, tisti, ki se ne strinjajo, vendar se jim vpra?anje ne zdi pomembno, urejevalci, ki so zelo proti, vendar pogled upo?tevajo, ker gre za pogled ve?ine skupnosti, nekateri glasno nasprotujo?i sodelavci in tisti, ki delujejo zunaj zakona . Ali imate soglasje, ?e ?e ne enoglasje, boste ugotovili, ko boste poskusili graditi na njem.

Te?ko je opredeliti, natan?no kolik?na naj bi bila ≫velika ve?ina≪. ?tevila, ki se omenjajo in so sporna, so od 60% do ?ez 80%, odvisno od pomembnosti kon?ne odlo?itve. Pomembnej?i postopki imajo vi?ji prag. Poleg tega Wikipedija ni ve?inski sistem , zato naj bi ?tetje glasov nikoli ne bilo klju?ni del odlo?anja. Kadar uporabimo glasovanje z veliko ve?ino, naj bo le postopek preverjanja in ne iskanja soglasja. Kon?na odlo?itev je najbolj?a presoja posrednika, pogosto administratorja. Kadar se ta mo?no razlikuje od mnenja skupnosti, soglasje seveda ni bilo dose?eno.

Za podrobnej?o razpravo o ?tevilih glej strani ?elenih prestavitev , predlogov za brisanje in pro?enj za administratorstvo . Ta ?tevila niso na noben na?in dokon?na, ampak le statisti?ni podatki o prej?njih odlo?itvah. Za sodelavca, ki tolma?i razpravo, niso zavezujo?a, in ne smejo nikdar biti edini dejavnik pri odlo?anju. Pogovor ima vselej ve?ji pomen kot statisti?ni podatki. Za pravilno odlo?itev sta nujna presoja in preudarnost.

Opomba: ob nesoglasjih se izraz soglasje pogosto uporablja za kar koli od resni?nega soglasja do mojega stali??a . V urejevalskih vojnah lahko neredko vidimo, kako obe strani zagotavljata, da predstavlja soglasje ravno njuna razli?ica.

Skupnost Wikipedije si pri ustvarjanju enciklopedije prizadeva dosegati soglasje . Ker Wikipedija raste in se razvija, se lahko soglasje pozneje spremeni. Odlo?itve o ?lankih ali pravilih niso zavezujo?e. To ne pomeni, da morate s soglasjem sprejete odlo?itve ignorirati, ampak da se lahko v wikiju pozneje spremeni kar koli. Poznej?a nasprotovanja odlo?itvi lahko predstavljajo spremembo soglasja, ki jo je treba obravnavati, ne glede na to, ali je bila prej?nja odlo?itev sprejeta z glasovanjem ali kako druga?e. Da bi dosegli najbolj?e mogo?e odlo?itve je zelo pomembno, da prisluhnemo argumentom drug drugega in da posku?amo v sporih poiskati odlo?itve, ki bodo sprejemljive za vse strani. Glasovanja so izjema in ne pravilo in kadar potekajo, niso zavezujo?a .

Kadar ste mnenja, da je soglasno sprejeta odlo?itev zastarela, malo povpra?ajte naokrog, na primer Pod lipo ali na pogovorni strani ?lanka, da boste videli, ali se drugi strinjajo z vami. Novega soglasja ne morete razglasiti popolnoma samostojno.

Neprestano spreminjanje je osnovna zna?ilnost wikijev. Vsak dan se nam pridru?ijo novi ljudje in ob novih podatkih in idejah se lahko rodijo doslej neznani vpogledi. Mo?nost podvomiti v sprejete odlo?itve, sprejete bodisi z glasovanjem ali s soglasjem, je izredno pomembna. Zato naj bi odlo?itve, v pomenu, da jih ni mogo?e razveljaviti, ne bile skoraj nikoli zavezujo?e.

Obstajajo pa tudi nekatere odlo?itve, ki so zavezujo?e, dokler si tisti, ki so jih sprejeli, ne premislijo. Tu gre predvsem za odlo?itve Jimmyja Walesa , razsodi??a (v kolikor obstaja) in odbor zaupnikov ustanove Wikimedia Foundation. Tovrstne odlo?itve lahko spremeni le njihov vir.

• soglasje
• odlo?anje s soglasjem
• skupinsko mi?ljenje ( angl. groupthink )
• Wikipedija:Predlogi za izbrane ?lanke
• Wikipedija:Velika ve?ina