Stran je uradno pravilo slovenske Wikipedije. Sprejema ga velika ve?ina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi uporabniki. Pri urejanju pravila pazite, da spremembe resni?no izra?ajo soglasje skupnosti . Kadar o tem niste prepri?ani, se najprej pogovorite na pogovorni strani .

Bli?njica WP:BLOK

Blokiranje je ena od tehni?nih re?itev, s katero lahko administratorji projekta prepre?ijo spreminjanje Wikipedije z nekega naslova. Blokirati je mo?no prijavljene uporabnike , IP-naslove neprijavljenih uporabnikov in razpone IP-naslovov, za razli?na ?asovna obdobja. Namen je ustaviti destruktivne posege z blokiranega naslova in tako prepre?iti razdiralno vedenje v prihodnje.

Mo?nost blokiranja imajo uporabniki z administratorskimi pravicami, preko strani Blokiraj uporabnika . Vmesnik za blokiranje zahteva podatke o uporabni?kem imenu ali IP-naslovu, trajanju in razlogu za blokado.

Uporabni?ko ime oz. IP-naslove, ki se destruktivno vedejo, je mo?no razbrati iz zgodovine strani ali seznama zadnjih sprememb . ?e se v kratkem ?asu zvrstijo ?kodljiva urejanja z zelo podobnih IP-naslovov (obi?ajno kadar se ?olarji presedajo med ra?unalniki v ?olski knji?nici), je mo?no blokirati razpon IP-naslovov, navodila so v dokumentaciji programja MediaWiki .

?asovni razpon blokade je lahko od 15 minut do neomejeno dolgo (slednje pomeni trajen izgon oz. bananje v internetnem ?argonu).

Dodatne mo?nosti:

• Prepre?i ustvarjanje ra?unov - neprijavljenim uporabnikom onemogo?i, da bi se izognili blokadi s kreiranjem uporabni?kega ra?una
• Uporabniku prepre?i po?iljanje e-po?te
• Med blokado prepre?i temu uporabniku urejati lastno pogovorno stran
• Samodejno blokiraj zadnji IP-naslov tega uporabnika in vse naslednje naslove, ki jih bodo hoteli uporabiti - prijavljenim uporabnikom onemogo?i, da bi se izognili blokadi z odjavo in urejanjem anonimno
• Nadzoruj uporabnikovo uporabni?ko in pogovorno stran - doda ti dve strani na spisek nadzorov administratorja, ki je blokiral

Blokade se samodejno zapi?ejo v dnevnik blokiranja , trenutno veljavne blokade so zbrane na posebnem seznamu .

Namen blokade ni kaznovanje za prekr?ke ali dolgoro?na preventiva . Osnovno pravilo blokiranja je, da mora biti blokada naravnana tako, da prepre?i ?kodljivo ravnanje, dokler je mo?no realno predvideti, da bo uporabnik nadaljeval z njim. V praksi to pomeni, da naj bi bilo trajanje blokade odvisno od preteklega vzorca obna?anja nekega uporabnika in od te?ine kr?itve pravil Wikipedije . Blokada naj se uporablja kot skrajni ukrep za primer, ko obi?ajnej?i na?ini doseganja soglasja odpovejo. To implicira tudi, da je treba uporabnika najprej opomniti na neprimerno po?etje. Le pri zelo o?itnih primerih namerne destruktivnosti je lahko ta korak izpu??en, a le za najkraj?e blokade (nekaj ur do najve? kak dan ali dva). Predhodno opozorilo je vseeno za?eljeno, v vsakem primeru pa je ob blokiranju obvezno navesti razlog in uporabnika o posegu obvestiti na njegovi pogovorni strani s predlogo {{ blokada }}. Za ponavljajo?e se kr?itve istega tipa ni treba vsaki? znova opozarjati.

Posebej moramo biti pozorni pri ravnanju z novinci , saj ?e ne poznajo vseh pravil. Administratorji, ki so izku?enej?i, naj bi v primeru dvoma predpostavili dobronamernost in poskusili spremeniti neustrezno ravnanje s pojasnilom na novin?evi pogovorni strani.

Administrator ne sme blokirati uporabnika samo ali predvsem zaradi vsebinskega nesoglasja - to je zloraba administratorskih pooblastil, v neskladju z na?elom, da mnenje administratorja samo po sebi nima ve?je te?e od mnenja navadnega uporabnika. V primeru osebne vpletenosti mora prepustiti odlo?itev nevpletenemu administratorju z obvestilom na Wikipedija:Pro?nje za administratorsko pomo? .

Odlo?itev za blokado bo vedno v dolo?eni meri subjektivna presoja administratorja, posebej v razmeroma majhni skupnosti, kot je Slovenska Wikipedija . Utemeljen ugovor proti blokadi je mo?no podati z uporabo predloge {{ Odblokiraj }}, pregledal naj bi ga drug administrator (torej ne tisti, ki je blokiral). ?e obstaja dober razlog, se lahko uporabnika pred?asno odblokira z obrazcem Posebno:Odblokiraj . V ta namen naj bi se blokiranemu uporabniku prepre?ilo urejanje lastne pogovorne strani samo v primeru, da uporablja za kr?enje pravil tudi to stran, obi?ajno pa ne.

Opozorilne predloge [ uredi | uredi kodo ]

Opozorilne predloge za nekonstruktivne uprabnike in obve??anje o blokadi so na

• Wikipedija:Splo?ne predloge#Opozorila

Kot ostale sporo?ilne predloge za uporabni?ke pogovorne strani jih je treba substituirati .

Trajanje blokade [ uredi | uredi kodo ]

Ker namen blokade ni dolgoro?na preventiva, naj bo njeno trajanje ?im kraj?e. To posebej velja za dinami?ne ali deljene IP-naslove, kjer lahko dolgotrajna blokada prizadane nedol?nega. Taki so denimo IP-naslovi iz razponov, ki so dodeljeni javnim ustanovam (knji?nice, ?ole), kjer lahko isti ra?unalnik zaporedoma uporablja ve? ljudi. Ugotoviti jih je mo?no s pomo?jo orodja WHOIS . Blokada dinami?nega ali deljenega IP-naslova ne sme presegati tri ure, razen ?e obstaja zelo dober razlog.

Trajanje blokade za stati?ne IP-naslove in prijavljene uporabnike je odvisno od situacije. Pri manj?ih kr?itvah (npr. dodajanje nesmislov v besedilo) je za za?etek dovolj nekaj ur ali en dan. To obdobje se podalj?a za velikostni razred ob vsaki novi kr?itvi istega tipa - z dni na tedne in s tednov na mesece. V primeru hudih in ponavjajo?ih se kr?itev, kljub opozorilom in predhodnim blokadam, lahko administrator uveljavi trajen izgon uporabnika.

Nekateri posebni primeri izbiranja ?asovnih razponov blokad so opisani v poglavju spodaj.

Vandalizem [ uredi | uredi kodo ]

Glavna ?lanka: Wikipedija:Vandalizem in Wikipedija:Ravnanje z vandalizmom .

Dodajanje nesmislov ( zgled ) je podlaga za blokado po hitrem postopku, tudi, ?e uporabnik v?asih prispeva koristno vsebino.

Kr?enje avtorskih pravic [ uredi | uredi kodo ]

Vna?anje besedila, ki kr?i avtorske pravice drugih avtorjev predstavlja pravno gro?njo za Wikipedijo kot celoto in vse uporabnike, ki bi utegnili urejati sporno vsebino preden se ugotovi, da gre za kr?itev. Velikokrat gre v tem primeru (posebej pri novincih) za dobronameren poskus izbolj?ati ?lanke na enostaven na?in, vendar je distribucija tujega avtorskega dela brez pisnega dovoljenja kaznivo dejanje po relevantnih zakonih, ^[1] zato ni sprejemljiva. Tudi ?e ni mo?no pri?akovati, da bo avtor ukrepal po pravni poti, pa je tak odnos do tuje intelektualne lastnine moralno sporen in ni?a ugled Wikipedije.

Kr?itev je mo?no zaznati na ve? na?inov. ?e obstaja sum, da je skopirano besedilo, vnesemo kak stavek v spletni iskalnik in primerjamo vsebino zadetkov - pri identi?nih ali skoraj identi?nih kopijah je ponavadi stvar o?itna. Strani lahko primerjamo tudi s strojnim detektorjem kopij . Za preverjanje slik je uporabno spletno orodje TinEye , v?asih pa je mo?no sklepati o kopiranju slik tudi posredno - recimo ?e nalagatelj trdi, da je datoteka njegovo delo, iz vzorca tiska pa se jasno vidi, da je skenirana iz ?asopisa.

Uporabniku, ki kopira besedilo ali slike od drugod je treba najprej pojasniti, da ima lahko Wikipedija zaradi njega te?ave. Mnogo ljudi koncepta avtorskih pravic namre? ne razume dobro. ?e je vnesena vsebina primerna za enciklopedi?en ?lanek, ga lahko pozovemo, naj lastnika avtorskih pravic prosi, da prepusti svoje delo v prosto uporabo (glej Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo ). Ob vnovi?ni kr?itvi ga opozorimo s predlogo {{subst:vandal|copyvio=1}} , ?e ignorira ?e to, pa je zrel za blokado.

Druge vrste mote?ega vedenja [ uredi | uredi kodo ]

Med drugimi mo?nimi razlogi za blokado so:

• osebni napadi
• nadlegovanje z razkrivanjem osebnih podatkov drugih uporabnikov (pri ?emer ni nujno, da so ti podatki to?ni)
• gro?nje s pravnimi ali druga?nimi posledicami izven Wikipedije - blokada naj traja tako dolgo, dokler uporabnik ne prekli?e gro?nje ali dokler se pravni postopek ne kon?a
• vztrajno dodajanje nepreverljivih , pristranskih ali ?aljivih podatkov v ?lanke, na primer:
  • objavljanje klevet v biografijah ?ive?ih oseb
  • smetenje - objavljanje odkrito promocijskega besedila in/ali povezav

Seznam ni iz?rpen, vsaka huda in/ali ponavljajo?a kr?itev vsebinskih pravil ali dogovorov o vedenju v tej skupnosti je lahko povod za blokado.

Zavajanje in izogibanje blokadam [ uredi | uredi kodo ]

Po t.i. pravilih o lutkarstvu uporabnikom ni dovoljeno ustvarjati alternativnih uporabni?kih ra?unov (torej dodatnih ra?unov poleg tistega, ki je bil prvi ustvarjen) z namenom napihovanja ?tevila glasov v anketah in drugih glasovanjih, ustvarjanja kontroverznosti in izogibanja obstoje?im blokadam. V takem primeru lahko administrator prepre?i uporabo tako alternativnega kot prvotnega ra?una - alternativnega za trajno, prvotnega pa za ?as, ki je odvisen od dejanske situacije.

Administratorji nimajo dostopa do IP-naslovov prijavljenih uporabnikov in ne morejo povsem gotovo vedeti, ali gre za uporabnika, ki je urejal Wikipedijo z ve? identitetami. V primeru dvoma lahko kdorkoli zaprosi za preverjanje , vendar le, kadar gre za utemeljen sum o nepo?tenem ravnanju. V o?itnih primerih (identi?en vzorec urejanja) preverjanje ni nujno.

Neprimerno uporabni?ko ime [ uredi | uredi kodo ]

Namen je prepre?evanje uporabe imena, ki ?e s samim pojavljanjem v zgodovini urejanj in na pogovornih straneh kvari vzdu?je, denimo da ?ali druge (npr. Uporabnik:Tist ki je to prebral je butec ) ali povzro?a zmedo (npr. Uporabnik:Qawsedrftgzhujikolp???đ? ). Cel nabor nedovoljenih imen je opisan v poglavju Neprimerna uporabni?ka imena . Predhodno opozarjanje v tem primeru ni potrebno.

Neprimerno uporabni?ko ime samo po sebi ni razlog za trajen izgon osebe, ki je za njim. Namen je le prepre?iti kvaren vpliv konkretnega imena, zato so nastavitve blokade posebne: uporabni?ki ra?un blokiramo trajno, vendar ne obkljukamo nobene od dodatnih mo?nosti blokiranja. S tem damo uporabniku mo?nost, da si izbere ime, ki ne bo sporno, in pri?ne konstruktivno sodelovati. Na njegovo pogovorno stran objavimo pojasnilo s predlogo Predloga:UsernameBlock ( uredi  pogovor  povezave  zgodovina ) .