Wernher von Braun
Rojstvo	Wernher Magnus Maximilian Freiherr von Braun 23. marec 1912 ( {{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}} ) [1] [2] […] Wyrzysk [d] , Prusija , Provinca Poznanj [d] , Nem?ko cesarstvo [4]
Smrt	16. junij 1977 ( {{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:16|2|0}} ) [1] [2] […] (65 let) Alexandria [d]
Dr?avljanstvo	Tretji rajh   ZDA   Nem?ko cesarstvo   Weimarska republika   Zvezna republika Nem?ija [5]
Poklic	fizik , flight engineer , pisec neleposlovnih del , izumitelj , voja?ko osebje
Podpis

Wernher Magnus Maximillian Freiherr von Braun (* 23. marec 1912, Wirsitz , † 16. junij 1977, Aleksandrija, ZDA ) je bil nem?ki raketni in?enir, pionir in vizionar astronavtike . Slovi zaradi svojih pionirskih dose?kov kot vodilni konstruktor prve uporabne rakete na teko?e gorivo (A-4, med letoma 1944/45 imenovana V-2 ), po drugi pa je sporen zaradi svojega sodelovanja z nacionalsocialisti?no Nem?ijo .

Otro?tvo in izobrazba [ uredi | uredi kodo ]

?e kot otrok se je von Braun zanimal za glasbo in naravoslovje . Navdu?enje za astronomijo mu je vzbudila mati, ki mu je za konfirmacijo podarila teleskop . S trinajstimi leti je v berlinskem ?ivalskem vrtu eksperimentiral z raketami za ognjemete. Ko je prebral knjigo Raketa za planetarni prostor (Die Rakete zu den Planetenraumen) Hermanna Obertha , so se utopije Julesa Verna in Kurda Laßwitza spremenile v nekaj resni?nega. Da pa bi la?je razumel to strokovno knjigo, je moral izbolj?ati svoje do tedaj povpre?no razumevanje matematike. Navdahnila ga je tudi knjiga Problem vo?nje po vesolju slovenskega astronoma in astrofizika Hermana Poto?nika (izdana konec leta 1928 pod psevdonimom Hermann Noordnung ). Po letu 1929 je skupaj s Hermannom Oberthom in ?lani dru?tva za vesoljske polete razvijal rakete z motorji na teko?e gorivo.

Zaradi svojega dobrega ?olskega uspeha je lahko ?e z osemnajstimi leti pred?asno opravil maturo na ?oli Hermanna Lietza na Spiekeroogu (ust. 1928). Od leta 1930 Von Braun je ?tudiral na Visoki ?oli za tehniko v Berlinu-Charlottenburg in na ?vicarski dr?avni tehni?ki visoki ?oli Zurich (ETH Zurich). Leta 1932 je pridobil naziv diplomiranega in?enirja mehanike na Visoki ?oli za tehniko v Berlinu in s pomo?jo Walterja Dornbergerja pristopil k raketnemu programu slu?be za voja?ko oro?je (Heereswaffenamt). Svoje poskuse je izvajal na testnem obmo?ju urada za voja?ko oro?je v kraju Kummersdorf-Gut, ki le?i okoli 30 kilometrov ju?no od Berlina. Leta 1934 je promoviral na Univerzi Friedricha Wilhelma v Berlinu, z delom O konstruktivnih, teoreti?nih in poskusnih prispevkih k problemu rakete na teko?e gorivo ( Konstruktive, theoretische und experimentelle Beitrage zu dem Problem der Flussigkeitsrakete ). Istega leta je raketa A-2, ki jo je zasnoval von Braun, vzletela z vzleti??a na otoku Borkum in dosegla vi?ino 2200 metrov. Med letoma 1935 in 1937 je von Braun skupaj z ekipo Ernsta Heinkla in testnim pilotom Erichom Warsitzom razvijal raketni motor, ki so ga sprva testirali v Kummersdorfu in kasneje v Neuhardenbergu na letalu Heinkel He 112 .

Peenemunde [ uredi | uredi kodo ]

Med letoma 1937 in 1945 je bil Wernher von Braun tehni?ni direktor voja?kega poskusnega centra v kraju Peenemunde na otoku Usedom, kjer je med drugim vodil tudi razvoj velike rakete na teko?e gorivo, imenovane agregat 4 (A-4). Leta 1943 je raketa pre?la v serijsko izdelavo, po njenih prvih napadih na London pa so jo preimenovali v V-2 (Vergeltungswaffe 2 - ma??evalno oro?je 2). A-4 je bila ena izmed prvih uporabnih raket zemlja-zemlja s pogonom na teko?e gorivo. Novost na tej raketi je bila tudi povezava mo?nega motorja z giroskopom , kar je prvi? omogo?ilo stabilizacijo tira in avtomati?no popravljanje odstopanj. Leta 1942 je prototip presegel vi?ino 80 km, 1945 pa je raketa dosegla okoli 200 km. Tako je raketa A-4 postala prvo telo v vesolju, ki ga je izdelal ?lovek.

Politika in tehnologija [ uredi | uredi kodo ]

1. decembra 1938 se je Braun pridru?il nacionalsocialisti?ni nem?ki delavski stranki (NSDAP) in 1. maja 1940 postal ?lan SS (SS ?t. 185068), kjer se je do 28. junija 1943 povzpel do ?ina Sturmbannfuhrerja. Zgodovinsko dokazano je tudi to, da je bil von Braun marca 1944 v zaporu. Po Himmlerjevem naro?ilu ga je gestapo aretiral zaradi izdaje, dezerterstva in na?rtovanega bega v Anglijo , za kar bi ga lahko kaznovali s smrtno kaznijo . Ker je bil izjemno pomemben za raketni program, sta Speer in Dornberger Hitlerja prepri?ala, naj ga izpusti. 29. oktobra 1944 sta Braun in Walter Dornberger za uporabo rakete V-2 na zahodni fronti prejela vojno odlikovanje. Osebni cilj Wernherja von Brauna so bili vesoljski poleti, kar dokazujejo zasnutki agregatov 9 do 12, ki so vsebovali kapsule za astronavte .

Von Braun je kontroverzna oseba, ker je po naro?ilu vojske delal na oro?ju, ki je s takrat neprekosljivim dometom in hitrostjo lahko na cilj dostavil tono razstreliva. Prav tako se je s svojim kasnej?im delovanjem v ZDA na lastno pobudo vklju?il v oboro?evalno tekmo in med drugim pomagal razviti prvo ameri?ko jedrsko raketo srednjega dometa, imenovano Redstone.

Dora-Mittelbau [ uredi | uredi kodo ]

Pri serijski izdelavi raket V-2 so bili udele?eni ujetniki koncentracijskega tabori??a Dora-Mittelbau, ki so svoje delo morali opravljati v ne?love?kih pogojih. Zgodovinarji gledajo zelo kriti?no na ta del Braunovega ?ivljenja, saj je odgovornost za tak?en na?in proizvodnje lahko le ste?ka zanikal. Drugi mu o?itajo, da je bil oportunist.

V dopisu 12. novembra 1943 je tako zahteval 1350 delavcev, ki so v njegovem ?asu vedno bili ujetniki iz koncentracijskih tabori??. Nekateri ujetniki so kasneje trdili, da so ga videli, ko si je ogledoval delovi??e. Von Braun pa je trdil, da o trpljenju prisilnih delavcev ni vedel ni? in da zanje ni bil odgovoren. Vendar je v intervjuju leta 1969 povedal, da so bili prisilni delavci v ≫usmiljenja vrednem stanju≪, kar je nanj naredilo vtis, zaradi katerega bi ≫vsakega dostojnega ?loveka pekla vest≪. Po nekaterih navedbah naj bi se sramoval dejstva, da se je kaj takega lahko dogajalo v Nem?iji, vojni situaciji navkljub.

Nobenih neposrednih dokazov ni, da je Wernher von Braun delal v okviru tabori??a Dora-Mittelbau , vendar lahko iz pisma Albinu Sawatzkemu, ki je bil odgovoren za na?rtovanje in upravljanje proizvodnje V-2 raket, razberemo, da je bil von Braun v koncentracijskem tabori??u Buchenwald , kjer je lastnoro?no izbiral ujetnike. Leta 1944 je nekaj ?asa ?ivel v kraju Bleicherode, ki je od tabori??a Dora-Mittelbau oddaljen 20 kilometrov.

Pri gradnji objekta Dora-Mittelbau in med proizvodnjo raket A-4 ter drugega oro?ja je po uradnem ?tetju umrlo okoli 12 000 prisilnih delavcev. Uporaba oro?ja pa je zahtevala okoli 8 000 ?ivljenj, med katerimi je bilo najve? civilistov. Raketa V-2 je bila tako edino oro?je, ki je zahtevalo ve? ?ivljenj pri proizvodnji kot pri uporabi.

Uporaba raket V-2 in konec vojne [ uredi | uredi kodo ]

Med vojno je bilo uporabljenih 3000 raket V-2, tretjino zoper London , prav toliko zoper Antwerpen , ki je bil zaradi svojega pristani??a velikega pomena za zavezni?ko preskrbo. Tar?a napada je postal tudi Pariz , ki so ga zavezni?ke sile osvobodile. Skupna ru?ilna mo? vseh izstreljenih raket V-2 je le malo presegala mo? enega samega bombnega napada med drugo svetovno vojno. U?inek je bil psiholo?ki, saj pred tak?nim oro?jem ni bilo za??ite in ne opozorila, vendar pa v voja?kem smislu ni bilo pomembno.

11. aprila 1945 so ameri?ke sile zasedle proizvodnjo v kraju Bleicherode, t. i. Mittelwerk. Sto raket A-4 so prepeljali v ZDA, kjer so postale temelj ameri?kega raketnega programa.

Nekaj dni pred tem so se raketni pionirji Wernherja von Brauna in generala Walterja Dornbergerja umaknili in se naselili po hotelih in voja?nicah v okolici kraja Oberammergau na jugu Nem?ije, da bi u?li sovjetskim okupatorjem . Po tem, ko so ameri?ke sile zasedle Zgornjo Bavarsko, je Wernherjev angle?ko govore?i brat Magnus von Braun navezal stike z Ameri?ani, ki so ?e med vojno vneto iskali nem?ke znanstvenike, da bi se polastili njihovega znanja. Brata sta bila prepri?ana, da bo njuno poznavanje raket pri njih vzbudilo zanimanje. 2. maja 1945 se je Wernher skupaj z drugimi znanstveniki iz svoje ekipe v Oberjochu predal ameri?kim silam.

Ameri?ani so Wernherja von Brauna pozimi 1945/46 nastanili v kraju Bad Kissingen, kjer je bilo tudi sredi??e operacije Overcast in zato?i??e za mnoge znanstvenike. Spomladi 1946 so znanstvenike prepeljali v ZDA, medtem ko so ?e leta 1945 ve? kot sto znanstvenikov poslali v ZDA, v sklopu operacije Overcast, ki so jo marca 1946 preimenovali v operacijo Paperclip. Tudi Walter Dornenberg iz urada za voja?ko oro?je je leta 1947 v ZDA na?el novo delovno okolje. Von Braun je bil sprva zaposlen v Fort Bliss, pod nadzorom ameri?kih oboro?enih sil, po letu 1950 pa je vodil skupino ve? kot stotih raziskovalcev ameri?ke vojske . Njegovo nacisti?no preteklost so velikodu?no prezrli.

NASA [ uredi | uredi kodo ]

Von Braun je postal strokovni svetovalec v ameri?kem raketnem programu, nadaljeval pa je tudi delo v kraju White Sands v Novi Mehiki leta 1945 umrlega raketnega pionirja Roberta Goddarda . Od leta 1950 dalje je delal v Huntsvillu kot vodja razvoja rakete Redstone, jedrske rakete kratkega dometaa, ki jo je uporabljala ameri?ka vojska.

Svoje ideje o vesoljskih poletih s ?love?ko posadko je 12. oktobra 1951 lahko predstavil na prvem simpoziju vesoljskih poletov (First Symposium on Space Flight), ki se je odvijal v planetariju Hayden v New Yorku . Med marcem 1952 in aprilom 1954 je skupaj z drugimi avtorji objavil vrsto ?lankov v reviji Collier's Weekly in s tem ?ir?i ameri?ki javnosti pokazal, da so vesoljski poleti s ?love?ko posadko tehni?no izvedljivi.

8. maja 1952 se mu je rodila h?i Margrit Cecile, 14. aprila 1955 pa je von Braun postal ameri?ki dr?avljan. 17. februarja 1958 je krasil naslovnico revije TIME, kjer je bil poimenovan kot raketni mo? (missileman). 21. oktobra 1959 so ga uradno premestili v NASO, tik po tem, ko se je vodstvo odlo?ilo zgraditi novo nosilno raketo, kasneje imenovano Saturn V.

2. junija 1960 je na svet prijokal njegov sin Peter Constantin, istega leta pa je von Braun postal direktor vesoljskega centra Marshall Space Flight Center v Alabami, kjer je ostal do leta 1970 in igral odlo?ilno vlogo pri uspe?no izvedenih projektih Mercury , Gemini in Apollo . Vodil je razvoj prve stopnje nosilne rakete Saturn V, ki so jo prvi? preizkusili 27. oktobra 1961. Njegov najve?ji uspeh in izpolnitev njegovih dolgoletnih sanj je bil pristanek na Luni s ?love?ko posadko leta 1969. Njegov sovjetski tekmec, Sergej Pavlovi? Koroljov , o?e sovjetskih vesoljskih poletov, tega dogodka ni do?ivel, umrl je namre? ?e leta 1966. Von Braun je za Koroljeva prvi? sli?al ?ele po njegovem dr?avnem pogrebu, saj so bile podrobnosti o sovjetskem vesoljskem programu uradna skrivnost.

Med letoma 1970 in 1972 je Wernher von Braun deloval kot namestnik direktorja NASE ter se zavzemal za nadaljevanje projektov, med njimi tudi za misijo na Mars s ?love?ko posadko. Ker je ameri?ki kongres mo?no zni?al prora?un NASE, je leta 1972 razo?aran zapustil svoje delovno mesto in postal podpredsednik letalskega in vesoljskega koncerna Fairchild. 31. decembra 1976 se je Wernher von Braun upokojil, 16. junija 1977 pa je v Aleksandriji, Virginija , umrl za posledicami ledvi?nega raka. Pokopan je na tamkaj?njem pokopali??u Ivy Hillside Cemetery. Na nagrobniku je njegovo ime, leto rojstva in smrti, prav tako pa tudi psalm 19, 1: ≫Nebesa pripovedujejo o Bo?ji slavi, nebesni svod sporo?a o delu njegovih rok.≪ Von Braun je bil evangeli?anske veroizpovedi.

Sekundarna literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Brauburger, Stefan. Wernher von Braun. Ein deutsches Genie zwischen Untergangswahn und Raketentraumen . Pendo Verlag. Munchen, 2009.
• Kulke, Ulli. Weltraumsturmer. Werner von Braun und der Wettlauf zum Mond . Quadriga. Berlin, 2012.
• Ruland, Bernd. Wernher von Braun: Mein leben fur die Raumfahrt . Burda Verlag. Offenburg, 1969.

Nadaljnje branje [ uredi | uredi kodo ]

Poto?nik, Herman. Problem vo?nje po vesolju: raketni motor . Kulturno sredi??e evropskih vesoljskih tehnologij. Ljubljana, 2010.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]