Wurzbur?ka rezidenca
Wurzburger Residenz
Vrtovi pred Wurzbur?ko rezidenco
Splo?ni podatki
Tip	pala?a
Arhitekturni slog	Baro?na arhitektura
Naslov	Residenzplatz 2, 97070 Wurzburg
Dr?ava	Nem?ija
Koordinati	49°47′34″N 9°56′19″E  /  49.79278°N 9.93861°E  / 49.79278; 9.93861
Za?etek gradbenih del	1720
Dokon?ano	1744 (glavna struktura) 1780 (notranjost)
Lastnik	Bavarska uprava dr?avnih pala?, vrtov in jezer
Spletna stran
Residence page at Bavarian Administration of State-Owned Palaces, Gardens and Lakes
Unescova svetovna dedi??ina
Uradno ime	Wurzburg Residence with the Court Gardens and Residence Square
Varovalni pas	25,0685 ha
Kriterij	Kulturni: (i), (iv)
Referenca	169bis
Vpis	1981 (5. zasedanje )
Raz?iritve	2010
[ uredi v Wikipodatkih ]

Wurzbur?ka rezidenca (nem?ko Wurzburger Residenz ) je pala?a v Wurzburgu v Nem?iji . Pri gradnji sta sodelovala Johann Lukas von Hildebrandt in Maximilian von Welsch, predstavnika avstrijskega/ju?nonem?kega baro?nega sloga, pa tudi Robert de Cotte in Germain Boffrand , ki sta bila privr?enca francoskega sloga. Balthasar Neumann , dvorni arhitekt wurzbur?kega ?kofa, je bil glavni arhitekt rezidence, ki sta jo leta 1720 naro?ila knezo?kof Wurzburga Johann Philipp Franz von Schonborn in njegov brat Friedrich Carl von Schonborn , dokon?ana pa je bila leta 1744. Bene?ki slikar Giovanni Battista Tiepolo je s pomo?jo sina Domenica poslikal freske v stavbi.

Notranjost, ki velja za mojstrovine baro?ne/rokokojske ali neoklasicisti?ne arhitekture in umetnosti, vklju?uje veliko stopni??e, kapelo in cesarsko dvorano. Stavbo naj bi Napoleon poimenoval ≫najve?je ?upni??e v Evropi≪. ^{[1] :52} Med drugo svetovno vojno je bila mo?no po?kodovana zaradi zavezni?kega bombardiranja, obnova pa je potekala od leta 1945. Od leta 1981 je rezidenca na Unescovem seznamu svetovne dedi??ine kot priznanje za izjemno baro?no umetnost, oblikovanje in arhitekturo. ^[2]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

18. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

Wurzbur?ki knezo?kofje so do za?etka 18. stoletja prebivali v trdnjavi Marienberg na hribu zahodno od reke Majne . Johann Philipp Franz von Schonborn (1719?24) je dvor preselil v pala?o, postavljeno v letih 1701?4, predhodnico rezidence. Vendar pa dokaj majhna pala?a po njegovem mnenju ni ustrezala njegovemu polo?aju absolutnega monarha ? iskal je nekaj, kar bi bilo primerljivo z Versajsko ali Schonbrunnsko pala?o.? V letu svojega pristopa je v sodnem postopku dobil 600.000 florinov (takrat bogastvo), je sredstva uporabil za izvedbo gradbenega projekta, ki bi vsem razglasil njegov politi?ni polo?aj.

Pri tem sta ga vneto podpirala dva sorodnika, njegov stric nad?kof Mainza in volilni knez Lothar Franz von Schonborn (ki je priznal, da ga je obsedel Bauwurm , gradbeni hro??) in njegov brat Friedrich Carl von Schonborn , od 1704 do 1734 cesarski podkancler na Dunaju.? Oba sta dajala ideje in, kar je klju?no, umetnike iz svojih krogov. Friedrich Carl je sre?al Hildebrandta na Dunaju med gradnjo Belvedera.? Temeljni kamen je bil polo?en 22. maja 1720. Gradnja se je za?ela s severnim blokom. ^[3]

Vendar pa naslednik Johanna Phillipa Franza, knezo?kof Kristof Franz von Hutten (1724?9) ni imel velikega interesa za gradnjo tako ogromne pala?e. ?elel je le, da se kon?a severni blok. Ta gradnja je bila zaklju?ena v letu njegove smrti. Vsa druga dela so prenehala.

Leta 1730 pa so se pod knezo?kofom Friedrichom Carlom von Schonbornom (1729?46) ponovno za?ela dela na ju?nem bloku. V letih 1732?33 je bila dokon?ana sprednja stran Cour d'honneur . Od leta 1735 dalje so dela na osrednji stavbi potekala ob sodelovanju Lucasa von Hildebrandta . Leta 1737 je bilo zgrajeno glavno stopni??e Balthasarja Neumanna. Vrtno pro?elje je bilo dokon?ano leta 1740, celotna lupina pa decembra 1744. Neumann je bil ve?inoma odgovoren za mestno pro?elje rezidence, medtem ko je na vrtni strani prevladovalo Hildebrandtovo delo. ?tiri notranja dvori??a stranskih kril so bila ideja von Welscha.

Dokon?anje obokanih stropov nad cesarjevo in belo dvorano je potekalo leta 1742; obok nad stopni??em leta 1743. Isto?asno je bila izvedena dekoracija dvorne kapele in njena posvetitev. Od leta 1740 do 1745 sta ju?na Kaiserzimmer (cesarsko sobo) in kabinet z ogledali ( Spiegelkabinett ) okra?evala okrasni rezbar Ferdinand Hundt, Johann Wolfgang van der Auvera, Antonio Giuseppe Bossi in Johann Rudolf Byss. Bossi je ustvaril tudi ?tukature v Beli dvorani v letih 1744?45.

Pod vladavino knezo?kofa Anselma Franza von Ingelheima (1746?49) so se vsa gradbena dela na rezidenci ponovno ustavila. Po njegovi smrti, ko je knezo?kof postal Karl Philipp von Greifenclau zu Vollraths (1749?54), je ukazal nadaljevanje gradnje. Istega leta je Antonio Bossi dokon?al ?tukaturo v Vrtni dvorani, katere poslikava je bila kon?ana naslednje leto. Leta 1750 je Lorenz Jakob Mehling, trgovec v Benetkah, poslal Giovannija Battisto Tiepola v ?kofovsko rezidenco, potem ko je slikar Giuseppe Visconti propadel. ^[4] Giovanni Battista Tiepolo je s pomo?jo svojih sinov v zgodnjih 1750-ih okrasil cesarsko dvorano in strop nad stopni??em s freskami. Leta 1753 je umrl Balthasar Neumann.

Pod knezo?kofom Adamom Friedrichom von Seinsheimom (1755?79) sta Materno in Ludovico Bossi med letoma 1769 in 1772 ustvarila ?tukaturno dekoracijo nad stopni??em ter v prvi in drugi sobi za goste severne Kaiserzimmer (cesarski apartmaji). Isto?asno sta bili dokon?ani Zeleno lakirana soba in neoklasicisti?na Furstensaal (Kne?ja dvorana). Od leta 1776 do 1781 so bile okra?ene Ingelheimer Raume (Ingelheimove sobe), vklju?no s ?tukaturo.

Skupni stro?ki gradnje so zna?ali ve? kot 1,5 milijona guldnov, v ?asu, ko je dnevni delavec lahko pri?akoval tedensko pla?o enega guldna. ^[5]

19. In zgodnje 20. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

?kofijska kne?evina Wurzburg je bila s sekularizacijo ukinjena leta 1802/03. Sledilo je osemletno medvladje velikega vojvode Ferdinanda Toskanskega (vladal 1806?1814), med katerim je dal urediti ve? prostorov ju?nega bloka, tako imenovanih Toskanaraume (toskanskih sob), v slogu empir . V rezidenci je prespal cesar Napoleon Bonaparte , ko se je med letoma 1806 in 1813 trikrat ustavil v Wurzburgu. 2. oktobra 1806 je tu podpisal vojno napoved Prusiji. V spalnici so bile name??ene neoklasicisti?na zakonska postelja in no?ne omarice. soba severnih cesarskih stanovanj zanj in njegovo ?eno Marijo Luizo leta 1812.

Leta 1814 je Wurzburg postal del Kraljevine Bavarske . Vrata iz kovanega ?eleza ?ez Cour d'honneur , ki so dejansko lo?evala to notranje obmo?je od velikega reziden?nega trga, so bila poru?ena leta 1821. Na njihovem mestu je danes Frankoniabrunnen (Frankovski vodnjak), ki ga je ustvaril Ferdinand von Miller mlaj?i. Ta je bil odkrit leta 1894 kot poklon mesta Wurzburg in celotne Frankovske princu regentu Luitpoldu, ki se je rodil leta 1821 v Wurzbur?ki rezidenci.

Kraljica Viktorija in princ Albert sta avgusta 1845 ostala v rezidenci na poti v Schloss Rosenau v Coburgu . Leta 1921 je bila rezidenca odprta za javnost.

Uni?enje v drugi svetovni vojni [ uredi | uredi kodo ]

Zaradi uni?ujo?ega letalskega napada 16. marca 1945 je rezidenca skoraj v celoti pogorela, pekel pa je pre?ivela le osrednja stavba z ve?o, vrtno dvorano, stopni??em, belo dvorano in cesarsko dvorano, katere strehe so bile uni?ene. S podstre?ja je ogenj zajel lesene stropove in tla, ognjeni zublji pa so po?rli vso opremo in stenske obloge, ki niso bile uskladi??ene drugje. Velik del pohi?tva in veliki deli stenskih oblog iz prostorov iz obdobja so bili pravo?asno odstranjeni in tako u?li uni?enju. Neumannovi kamniti oboki so kljubovali zru?enju gore?ega podstre?ja. Ker pa so strehe izginile, je v naslednjem obdobju zaradi vlage nastala ?e dodatna ?koda. V dvorni kapeli je na primer ve?ina Byssovih stropnih fresk kljub nedotaknjenemu oboku podlegla poznej?im posledicam po?ara in jih je bilo treba mukotrpno rekonstruirati.[5]

Vpis na Unescov seznam svetovne dedi??ine [ uredi | uredi kodo ]

Rezidenca Wurzburg s svojimi dvornimi vrtovi in reziden?nim trgom je bila leta 1981 vpisana na Unescov seznam svetovne dedi??ine. V skladu z oceno svetovalnega organa je bila vklju?itev na seznam ≫ukrep ... tako o?itno za?elen, da je predlog Zvezne republike Nem?ije ne zahteva dolge utemeljitve ... Rezidenca je hkrati najbolj homogena in najbolj nenavadna med baro?nimi pala?ami ... Predstavlja edinstveno umetni?ko realizacijo zaradi ambicioznega programa, izvirnosti ustvarjalnega duha in mednarodnega zna?aj svoje delavnice.≪ ^[6]

Opis [ uredi | uredi kodo ]

Arhitekturni na?rt [ uredi | uredi kodo ]

• 
  Prerez
• 
  Pritli?je
• 
  Glavno nadstropje

Zunanjost [ uredi | uredi kodo ]

Rezidenca je bila zgrajena na temeljni plo??i velikosti 92 × 167 metrov. Glavno strukturo sestavljajo osrednje krilo z dvema stranskima kriloma, severni in ju?ni blok, vsak z dvema notranjima dvori??ema. Na mestni strani se stranska krila raztezajo 55 m od glavne stavbe in delno zapirajo Cour d'honneur . Pod mansardno streho je venec, okra?en z vazami in trofejami. Posebno bogato okra?ena je fasada okoli glavnega portala v Cour d'honneur . Nima spodnjega vmesnega nadstropja, ima pa velik balkon nad tremi portali, dostopnimi iz Weisser Saal (Bela dvorana). Nad vhodom je velik grb Friedricha Carla von Schonborna. Hofkirche (dvorna kapela) je popolnoma integrirana v zahodni del ju?nega trakta in se komaj razlikuje od zunaj.

Prvotno je bil Cour d'honneur omejen z ograjenim prostorom iz kovanega ?eleza. Ta mojstrovina ?elezarstva Joh. Georga Oegga je bil leta 1821 poru?en in prodan na dra?bi, ker jih ?lan dru?ine bavarskega kralja ni maral.

Trg pred Rezidenco danes meri pribli?no 200 krat 100 metrov in se ve?inoma uporablja za parkiranje.? Na trgu je vodnjak Frankoniabrunnen iz leta 1894.

Notranjost [ uredi | uredi kodo ]

Rezidenca ima ?tiri nadstropja, pritli?je z visokim stropom in zgornje nadstropje z medeta?o nad vsakim. Ti so slu?ili za po?ivitev fasade in nudili prostor za prostore za slu?abnike, kuhinje in upravne pisarne.

Rezidenca ima skoraj 400 sob.

Stopni??e [ uredi | uredi kodo ]

V baro?nem slogu je stopni??e pridobilo pomen kot del formalne sprejemnice. Stopni??e Wurzbur?ke rezidence se razteza skozi njen obok, povr?ine 18 × 32 metrov, brez stebrov. Pod nepodprtim koritastim obokom je mojstrovina gradnje z najve?jo vi?ino 23 metrov.

Najni?ji del stopnice vodi stran od sprejemne avle, proti prazni steni in se nato razdeli na dve rami, ki se podvojita nazaj. Tako je gostitelj na zgornjem podestu najprej opazil svoje obiskovalce, ki so se sprva oddaljili od njega. Ko so se gostje obrnili in pribli?ali, se jim je ogromna stropna freska vse bolj razkrivala.

Ta freska, najve?ja na svetu, ki jo je med letoma 1750 in 1753 ustvaril bene?ki slikar Giovanni Battista Tiepolo, prikazuje slike ?tirih celin: Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Vsak kontinent predstavlja zna?ilna pokrajina in ?ivali (ali slikarjeva vizija teh ?ivali) ter ?enska alegori?na figura. Evropa dr?i ?ezlo, simbolizira jo bik in ima de?ka, ki se igra s topom. Amerika ima domorodce s perjem, ki izvajajo kanibalizem zapornikov in krokodila. Azija ima tigra in slona, v ozadju so vidni kri?i na Golgoti. Afri?ani imajo kamelo in karavano magov s turbani. Tiepolu sta pri delu pomagala njegov sin Giandomenico in ?tukater Antonio Bossi. ^[7] Tu je tudi slika knezo?kofa z Merkurjem , ki se pribli?uje z Olimpa , medtem ko Apolon izstreli son?ne konje, obdane z inkarnacijami zvezd. Freska prikazuje tudi samega Tiepola (v jugozahodnem kotu) in Neumanna v sredi??u ju?ne sprednje strani, ki se naslanja na top.

V pripravah na upodobitev velike freske je Tiepolo skiciral pomanj?ano razli?ico dela; ta skica je na ogled v Metropolitanskem muzeju umetnosti. ^[8]

Dvorni arhitekt Balthasar Neumann se je moral boriti proti zaskrbljenosti glede nevarnosti tako ogromnega oboka. V nasprotju z obokom s svojimi barvami stopnice in stene nimajo skoraj nobenega okrasja. Medtem ko je obok okra?en v baro?nem slogu, je preostalo stopni??e ?e okra?eno v naslednjem neoklasicisti?nem slogu.

Neumann je prvotno ?elel dodati drugo stopni??e na drugi strani Bele dvorane, vendar so knezo?kofovi svetovalci to zavrnili zaradi stro?kov.

Stopni??e je bilo upodobljeno na hrbtni strani kon?ne razli?ice bankovcev za 50 nem?kih mark, na katerih je bil Neumann spredaj.

Bela dvorana [ uredi | uredi kodo ]

Weisser Saal ali Bela dvorana v rokokojskem slogu je bila dvorana za ob?instvo in v njej prevladujejo ?tukaturni okraski Antonia Bossija.? Bela ?tukatura na svetlo sivem ozadju je sestavljena iz velike koli?ine rocailles, pome?anih s podobami. stvarnih predmetov, predvsem voja?kih namenov.

Pomanjkanje zlata in barve omogo?a, da se oko spo?ije med sijajem stopni??a in Kaisersaal za njim. Za osvetlitev sobe je bilo uporabljenih pet kristalnih lestencev.

Cesarska dvorana ali Kaisersaal [ uredi | uredi kodo ]

Ta dvorana se odpira proti vzhodu od Bele dvorane in je v sredi??u sprednje strani vrta. Uporabljali so jo za sprejemanje gostujo?ih dostojanstvenikov, vklju?no z bodo?imi cesarji na njihovem potovanju v Frankfurt in na povratku na Dunaj. Ustvarjena je bila v letih 1749?51 z ogromnimi stro?ki.

Stene cesarske dvorane so sestavljene iz ?tukaturnega marmorja v rde?ih, belih in rumenih odtenkih. Kupola je pobarvana v beli barvi, okra?ena z zlato ?tukaturo in tudi Tiepolovimi freskami, ki prikazujejo idealizirano zgodovino ?kofije Wurzburg. Ena slika, Die Trauung Kaiser Barbarossas und der Beatrix von Burgund durch den Wurzburger Furstbischof 1156 prikazuje poroko cesarja Friderika I. Barbarosse in grofice Beatrix Burgundske, ki jo je posvetil Gerold, wurzbur?ki ?kof. Nasprotna slika prikazuje Friderika II., ki wurzbur?kega ?kofa imenuje za frankovskega vojvodo. Na vrhu kupole slika prikazuje Brautfahrt : Apolon v son?ni ko?iji vodi nevesto Beatrix, obkro?eno z Venero, Cerero in Bakhom, proti cesarju Frideriku II., ki ga spremlja wurzbur?ki ?kof.

Giovannijev sin Domenico je ustvaril supraportes : cesar Justinijan I. objavi Corpus juris civilis , cesar Konstantin I. Veliki odredi usmrtitev Gala, Ambro? Milanski prepove dostop do cerkve cesarju Teodoziju I. , Bossijeve figure prikazujejo Pozejdona in Junono ter Floro in Apolona .

Ju?na in Severna cesarska stanovanja ali Kaiserzimmer [ uredi | uredi kodo ]

Ko se med temi dvoranami odprejo vsa vrata, se ustvari enfilada , ki se razteza vzdol? sprednje strani vrta in se razteza skupaj 150 metrov. Ti prostori so slu?ili kot sprejemne dvorane in kot nastanitev za pomembne goste.

Vpliv obeh stanovanj ustvarja zaporedje prostorov z nara??ajo?o stopnjo dekoracije. Najbolj okra?ena soba v ju?nem stanovanju je Spiegelsaal ali kabinet ogledal. Njegove stene so v celoti sestavljene iz steklenih plo??, okra?enih na zadnji strani s slikami ali risbami, vgraviranimi v zlato podlago in nato prekritimi s temno sijajno barvo. Vse slike in risbe prikazujejo orientalske, zlasti kitajske prizore. Ju?ni del vklju?uje tudi Toskanasaal . Vrhunec severnega stanovanja je zelena lakirana soba. Njene ve?plastne stenske obloge so sestavljene iz kovinsko zelene barve, okra?ene s slikami in zlatimi okraski.

Dvorna kapela (Hofkirche) [ uredi | uredi kodo ]

Dvorna kapela je odli?en primer sakralnega baro?nega sloga v Nem?iji. V notranji zasnovi prevladujejo ukrivljene stene in trije intergradientni ovalni kupolasti oboki.

Razteza se navzgor skozi obe glavni eta?i rezidence. Nosilni stebri so izdelani iz marmorja barve ahata . Stebri dveh stranskih oltarjev in ?est kipov so izdelani iz belega marmorja, izklesanega v Genovi. Stranski oltarji temeljijo na na?rtih Hildebrandta in jih je leta 1752 naslikal Tiepolo ( Marijino vnebovzetje na jugu, Vojna v nebesih na severu). Glavni oltar je narejen iz ?tukature, ki jo je Antonio Bossi ustvaril tako, da je videti kot marmor. Nad oltarjem je matronej s kipom Brezmade?nega spo?etja v sredini in oratorijema na obeh straneh. Bossi je bil odgovoren tudi za barvite ?tukature na stropu (1735) in s slikarjema Hoglerjem in Thalhoferjem ustvaril freske v kupolah (1735?6): mu?eni?tvo treh frankovskih apostolov Kiliana, Totnana in Kolonata (nad korom), Kronanje Device (v sredini) in Vojna v nebesih (nad orglami).

Vrtovi [ uredi | uredi kodo ]

Rezidenca je bila zgrajena, ko je bil Wurzburg ?e utrjeno mesto. Zato je bilo treba vrt na?rtovati znotraj utrdb. Re?itev je vklju?evala dva bastijona utrjenega mestnega obzidja, ki sta s svojimi vi?inskimi razlikami ustvarila prav posebno pokrajino. Od zahoda proti vzhodu se teren dviguje, dokler ni dose?en nivo zidu. V bli?ini rezidence je Hofgarten (ali Dvorni vrtovi) zasnovan v zelo formalnem, baro?nem slogu. Dlje stran se slog spremeni v angle?ki vrt z majhnimi gozdovi in travniki. Zasnove za prvi del so izdelali Johann Lukas von Hildebrandt, Neumann in Francois de Cuvillies. Ve?inoma je nastala v letih 1759?70. Johann Peter Alexander Wagner je dodal putte, vaze, ?are in dve monumentalni kiparski skupini, Ugrabitev Evrope in Ugrabitev Prozerpine , postavljeni v osrednji osi med Oran?erijo in ju?nim paviljonom rezidence. Figure so bile dodane v park pod knezo?kofom Adamom Friedrichom von Seinsheimom, ki je dal podobno okrasiti park v Veitshochheimu. Tri monumentalna vrata vodijo v dvorne vrtove, ki jih je naro?il Friedrich Karl von Schonborn pri Joh. Georg Oegg.

Danes [ uredi | uredi kodo ]

Zgoraj opisani vrtovi in reprezentativni prostori so odprti za javnost. Spominska soba je posve?ena uni?enju rezidence marca 1945. Po?a??ena je tudi majorja Johna Davisa Skiltona, ≫spomeni?kega ?loveka≪ ameri?ke vojske, ki je bil klju?nega pomena pri ohranjanju ?tevilnih umetni?kih zakladov po prihodu v Wurzburg junija 1945. ^[9]

Ve?ino preostale rezidence zasedajo Muzej Martina von Wagnerja (sem preselil leta 1963) in organizacije Univerze v Wurzburgu.

Nekateri prizori filma Trije mu?ketirji iz leta 2011 so bili posneti v Wurzbur?ki rezidenci.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
  The orangery

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Druga literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Bayerische Verwaltung der staatlichen Schlosser, Garten und Seen (Ed.), Residenz und Hofgarten Wurzburg, Amtlicher Fuhrer .
• Helmberger, Werner/Mauß, Cordula, So wohnte der Großherzog ? Die vergessenen Empiremobel der Residenz Wurzburg , 2014.
• Helmberger, Werner/Staschull, Matthias, Tiepolos Welt ? Das Deckenfresko im Treppenhaus der Residenz Wurzburg , 2006.
• Helmberger, Werner/Staschull, Matthias, Tiepolos Reich ? Fresken und Raumschmuck im Kaisersaal der Residenz Wurzburg , 2009.
• Friedrich, Verena, Rokoko in der Residenz Wurzburg ? Studien zu Ornament und Dekoration des Rokoko in der ehemaligen furstbischoflichen Residenz zu Wurzburg, Reihe Forschungen zur Kunst- und Kulturgeschichte , Vol. IX, 2004.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Wurzbur?ka rezidenca .

• Wurzburg Residence with the Court Gardens and Residence Square / UNESCO Official Website
• Page at Bavarian Castles and Gardens website (angle?ko)
• Virtual-Tour through the Residence of Wurzburg