Vostok
(
rusko
Восток
, dobesedno ≫Vzhod≪) je najve?je od skoraj 400 znanih sladkovodnih
jezer
, ki le?ijo globoko pod
pokrovom ve?nega ledu
na
Antarktiki
. Le?i pod povr?ino vzhodnoantarkti?ne ledene plo??e, okrog 1250 km od
ju?nega te?aja
in blizu ju?nega
magnetnega te?aja
. Povr?ina na tem mestu ima 3.488 m metrov
nadmorske vi?ine
, gladina jezera pa je 4 kilometre ni?je, kar pomeni, da se jezero nahaja 500 m pod nivojem morske gladine. Je podolgovate oblike s skoraj 250 km v dol?ino in 50 km v ?irino, kar znese
15.690 km²
povr?ine.
[1]
Dno je neravno, na najgloblji to?ki je 900 m pod gladino,
[2]
skupna prostornina pa je okrog 5400 km³.
[1]
O
hidrolo?kih
zna?ilnostih jezera lahko zaenkrat sklepamo samo na podlagi posrednih metod in
modelov
. Na povr?ini je razlika med najsevernej?o in najju?nej?o to?ko nad jezerom 50 m, kar zaradi razlik v gostoti pomeni, da zna?a vi?inska razlika med skrajnima to?kama na gladini 500 m. ?ibak dotok
geotermalne energije
prispeva k po?asnemu kro?enju vode, s hitrostjo okrog 1 mm/s. Na povr?ini to povzro?a taljenje ledenega pokrova, ki znova zmrzuje in na nekaterih mestih je nad gladino ve? 100 m debela plast ponovno zmrznjenega ledu, ki se po zna?ilnostih razlikuje od preostanka ledenega pokrova. Voda ima ?3 °C kolikor zna?a temperatura
ledi??a
pri 345
barih
pritiska v njem. Domnevajo, da je gladina izolirana od zunanjega sveta ?e ve? deset milijonov let odkar je nastal antarkti?ni ledeni pokrov.
[3]
Najve? pozornosti znanstvene skupnosti vzbuja zaradi mo?nosti, da je v tem izoliranem okolju prisotno
?ivljenje
v obliki
mikroorganizmov
, ki se prehranjujejo z
minerali
iz jezerskih sedimentov.
Organizmi
, ki bi se potemtakem
razvijali
lo?eno od ostalih na Zemlji skozi geolo?ka obdobja, bi bili zanimivi s ?tevilnih vidikov, nenazadnje zaradi mo?nosti obstoja
zunajzemeljskega ?ivljenja
na nebesnih telesih z domnevno podobnimi zna?ilnostmi, kot je Jupitrova luna
Evropa
.
[3]
[4]
Jezero je dobilo ime po ruski stalni raziskovalni postaji
Vostok
na tem mestu, ta pa po korveti
Vostok
ruske raziskovalne odprave v za?etku 19. stoletja in ene prvih, ki je dosegla Antarktiko. Postaja, kjer je bila izmerjena najni?ja temperatura na Zemlji - ?89,2 °C, je bila postavljena leta 1957 v sklopu projekta
Mednarodno geofizikalno leto
na priro?ni ravnici, ?e preden se je izkazalo, da je pod njo veliko jezero.
[3]
Seizmi?na
sondiranja so v 1960. letih nakazala na mo?nost obstoja teko?e vode pod ledom, kar so tekom naslednjega desetletja dokazali z odboji radijskih valov, satelitskimi slikami in drugimi metodami. Ruski raziskovalci so ?e v 1970. letih pri?eli z vrtanjem v globino ledu da bi dobili vzorce za
klimatolo?ke
raziskave. V 1990. letih so ?e presegli globino 3,5 km in dosegli plast ponovno zamrznjene jezerske vode, nato pa so ustavili vrtanje zaradi skrbi mednarodne strokovne in ?ir?e javnosti da bodo
onesna?ili
to unikatno okolje s
kerozinom
,
freoni
in drugimi kemikalijami, ki prepre?ujejo zamrzovanje ter sesedanje vrtine.
[3]
Znova so z vrtanjem pri?eli v sezoni 2005/2006, med drugim zato, da jih s prelomnimi odkritji ne bi prehiteli Britanci, ki so pri?eli z vrtanjem proti manj?emu, a mnogo la?je dostopnemu jezeru
Ellsworth
. Razli?ne tehni?ne, pravne in strokovne prepreke so nato ustavile napredek na to?ki nekaj deset metrov do gladine.
[3]
2. februarja 2012 so raziskovalci sporo?ili, da so prodrli do povr?ine jezera 3766 m globoko; po na?rtu naj bi prepre?ili kontaminacijo tako, da bi ustvarili samo ?pranjo, jezerska voda pa naj bi zaradi visokega pritiska prodrla navzgor v vrtino in tam zmrznila. Sode? po meritvah se je to tudi zgodilo, vendar vzorca niso mogli pridobiti, saj jih je prehitela antarkti?na zima.
[5]
[6]
V vzorcih, odvzetih tik pred tem, niso odkrili znakov ?ivljenja, le opilke vrtalne glave in maziva. ?ele med naslednjo sezono, v za?etku leta 2013, so pridobili vzorec ?istega ledu iz vode, ki je prodrla navzgor ob prebitju meje,
[7]
vendar je bil tudi ta kontaminiran z mazivi, kar je onemogo?ilo natan?no kemi?no in biolo?ko analizo vode.
[8]
- ↑
1,0
1,1
1,2
1,3
1,4
Rafferty, John P.
≫Lake Vostok≪
.
Britannica Online
. Pridobljeno 12. januarja 2013
.
- ↑
2,0
2,1
Studinger, Michael.
≫Subglacial Lake Facts≪
.
Lamont-Doherty Earth Observatory
.
Univerza Columbia
. Pridobljeno 12. januarja 2013
.
- ↑
3,0
3,1
3,2
3,3
3,4
3,5
Thoma, Malte (2011). ≫Lake Vostok≪. V Singh, Vijay P.; Singh, Pratap; Haritashya, Umesh K. (ur.).
Encyclopedia of Snow, Ice and Glaciers
.
Springer Science+Business Media
. str. 687?690.
doi
:
10.1007/978-90-481-2642-2
.
- ↑
Rincon, Paul (16. februar 2012).
≫
'New frontier' of Antarctic lake exploration≪
.
BBC News
. Pridobljeno 14. januarja 2013
.
- ↑
Walker, Gabrielle; Marshall, Michael (8. februar 2012).
≫We have breached Lake Vostok, confirms Russian team≪
.
New Scientist
. Pridobljeno 14. januarja 2013
.
- ↑
Dell'Amore, Christine (8. december 2012).
≫Russian Scientists Breach Antarctica's Lake Vostok?Confirmed≪
.
National Geographic
News
. Pridobljeno 14. januarja 2013
.
- ↑
Reed, Christina (11. januar 2013).
≫Russians nab first sample of Lake Vostok≪
.
Discovery News
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 13. januarja 2013
. Pridobljeno 14. januarja 2013
.
- ↑
Alekhina, Irina; Ekaykin, Alexey; Moskvin, Alexey; Lipenkov, Vladimir (2018). ≫Chemical characteristics of the ice cores obtained after the first unsealing of subglacial Lake Vostok≪.
Geological Society, London, Special Publications
. Zv. 461, ?t. 1. str. 187?196.
doi
:
10.1144/SP461.3
.
|
---|
Splo?no
| | |
---|
Regije
| |
---|
Vodne poti
| |
---|
Znani raziskovalci
| |
---|
|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|