Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pokrajina Vibo Valentia
(v
italijanskem
izvirniku
Provincia di Vibo Valentia
[provin?a di vibo valencja]), je ena od petih
pokrajin
, ki sestavljajo
italijansko
de?elo
Kalabrija
. Meji na
severu
s
Tirenskim morjem
in pokrajino
Catanzaro
, na
vzhodu
s pokrajino
Catanzaro
, na
jugu
s pokrajino
Reggio Calabria
in na
zahodu
s
Tirenskim morjem
.
Glavno mesto jeVibo Valentia, ostale ve?je ob?ine so (podatki 31.12.2007):
V kraju Piedigrotta v ob?ini Pizzo se nahaja zanimiva
cerkev
, ki naj bi jo po
legendi
ustvarili v
?estem stoletju
brodolomci
, ki so se hoteli na ta na?in zahvaliti
Materi bo?ji
za re?itev. Cerkev je namre? izdolbena v pobo?je iz
tufa
, ki se dviga nedale? od obale. Sestoji iz centralne
ladje
in ?estih stranskih kapel. Vse so bogato opremljene s
freskami
in
kipi
, ki so prav tako izdelani na mestu samem iz tufa. Posebnost cerkve je, da ni nobene ?alostne ali tragi?ne podobe v njej, manjka celo
kri?ev pot
in nikjer ni upodobljen Kri?ani. Vzdu?je miru in
mistike
je poudarjeno, ko posijejo v notranjost (skozi "okna") son?ni ?arki, ki ob razli?nih urah osvetlijo razli?ne figure. Ker je pa tuf izredno mehak material, so najstarej?e podobe v cerkvi ?e mo?no po?kodovane in nekateri
reljefi
sploh niso ve? razpoznavni.
Seznam za??itenih podro?ij v pokrajini:
Zgodovinske zanimivosti
[
uredi
|
uredi kodo
]
Pokrajina se imenuje po glavnem mestu, ki je v teku stoletij ve?krat menjalo ime. Najstarej?i prebivalci (
Ausoni
ali
Enotri
) so ga imenovali
Veip
.
Grki
, ki so se tod naselili v
sedmem stoletju pr. n. ?t.
, so mu dali ime
Hipponion
, kar je ostalo do prihoda
rimskih
zavojevalcev, ki so tu leta
192 pr. n. ?t.
ustanovili
kolonijo
. Ta se je takoj mo?no razvila in ?e po enem stoletju (
89 pr. n. ?t.
) je postala
municipium
z oblastjo nad obse?nim ozemljem.
Rimljani
so ga poimenovali
Vibona
ali
Vibo
in zaradi njegove strate?ke pomembnosti so mu priznavali vzdevek
Valentia
(= veljavnost, vplivnost). V
desetem stoletju
so
tur?ki
vpadi razdejali pristani??e in njegovo zaledje, s ?imer je bilo mesto uni?eno. Obnovil ga je
Friderik II.
in mu dal novo ime,
Monteleone
, ki je ostalo do leta
1927
, ko je bilo dolo?eno dana?nje ime, a z
latinsko
izgovorjavo
valencja
namesto italijanske
valentia
.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|