Valence

(Preusmerjeno s strani Valence, Drome )
panorama kraja z desnega brega Rone
Valence
Lega
Zemljevid
Valence se nahaja v Francija
Valence
Valence se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Valence
44°55′57″N 4°53′27″E  /  44.93250°N 4.89083°E  / 44.93250; 4.89083
Dr?ava Francija
Regija Auvergne-Rona-Alpe
Departma Drome
Okro?je Valence
Kanton sede? ?tirih kantonov
Interkomunaliteta Aglomeracijska skupnost
Valence - Sud Rhone-Alpes
Upravljanje
 ? ?upan (2008-2014) Alain Maurice ( Socialisti?na stranka )
Povr?ina
1
36,69 km 2
Prebivalstvo
  (1 januar 2021) [1]
64.483
 ? Gostota 1.800 preb./km 2
?asovni pas UTC+01:00 ( CET )
 ?  Poletni UTC+02:00 ( CEST )
INSEE / Po?tna ?tevilka
26362 /26000
Nadmorska vi?ina 106?191 m
(povp. 123 m)
1 Podatki francoske zemlji?ke knjige, ki ne vklju?ujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km 2 in re?nih estuarijev.

Valence ( anti?na Valentia , okcitansko Valenca ) je mesto in ob?ina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe , prefektura departmaja Drome . Leta 2008 je mesto imelo 64.484 prebivalcev.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Kraj le?i v pokrajini Daufineji v sredi??u doline reke Rone , na njenem levem bregu, 6 km ju?no od izliva reke Isere vanjo.

Uprava [ uredi | uredi kodo ]

Lega okro?ja v regiji

Valence je sede? ?tirih kantonov:

  • Kanton Valence-1 (del ob?ine Valence - Grand Centre : 16.732 prebivalcev),
  • Kanton Valence-2 (del ob?ine Valence - Valence-Jug, Chateauvert : 14.865 prebivalcev),
  • Kanton Valence-3 (del ob?ine Valence - La Chamberliere, Polygone : 17.325 prebivalcev),
  • Kanton Valence-4 (del ob?ine Valence - Peripherie, Le Plan, Fontbarlettes : 15.338 prebivalcev).

Mesto je prav tako sede? okro?ja, v katerega so poleg njegovih vklju?eni ?e kantoni Bourg-de-Peage , Bourg-les-Valence , Chabeuil , Grand-Serre , Loriol-sur-Drome , Portes-les-Valence , Romans-sur-Isere-1/2 , Saint-Donat-sur-l'Herbasse , Saint-Jean-en-Royans , Saint-Vallier in Tain-l'Hermitage z 279.345 prebivalci.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Valence je bil pred rimsko osvojitvijo glavno mesto plemena Segalaunov ; pod cesarjem Oktavijanom je postal rimska kolonija, pod Valentinijanom I. pa pomembno mesto v pokrajini Viennensis Prima . Sede? ?kofije je postal verjetno ?e v 4. stoletju. Po vdorih in opusto?enju s strani Alanov je pri?el pod Burgunde , Franke , Saracene , vladarje Arlesa , nem?ke cesarje, valen?ke in toulou?ke grofe, kot tudi pod lastne ?kofe. Katedrala sv. Apolinarija, zgrajena konec 11. stoletja, je v ?asu verskih vojn utrpela hude po?kodbe. V 16. stoletju je Valence postal sredi??e protestantizma v provinci Dauphine , leta 1685 pa je s preklicom Nantskega edikta do?ivel hud udarec za industrijo, trgovino in prebivalstvo. Med francosko revolucijo je leta 1790 postal sede? novoustanovljenega departmaja Drome.

Med letoma 1918 in 1921 so v kraju na?li zato?i??e Armenci , ki so pribe?ali iz Tur?ije pred pogromom ; njihovi potomci danes predstavljajo dokaj ?tevilno skupnost v tem kraju. Med drugo svetovno vojno je Valence do?ivel ve? bombardiranj s strani ameri?kih zra?nih sil.

Zanimivosti [ uredi | uredi kodo ]

Valence je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest .

  • Katedrala Saint-Apollinaire de Valence , sede? ?kofije Valence. Katedrala je bila prenovljena v 11. stoletju v romanskem slogu , posve?ena 1095 pod pape?em Urbanom II. Med verskimi vojnami je bilka mo?no po?kodovana, obnovljena v prvem desetletju 17. stoletja. V cerkvi se nahaja spomenik pape?a Pija VI. ki je umrl v Valenci leta 1799.
  • romanska cerkev Janeza Krstnika iz 11. in 12. stoletja,
  • Maison du Drapier, trgovska hi?a iz 13. stoletja,
  • Maison des Tetes, gotsko-renesan?ni mestni dvorec iz prve polovice 16. stoletja,
  • Pendentif, pogrebni spomenik, zgrajen sredi 16. stoletja v renesan?nem slogu,
  • Fontaine monumentale, vodnjak iz leta 1887
  • mestni park Jouvet, Jean Perdrix z vodnim gradom, Marsova polja.

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]


  1. ≫Populations legales 2016≪ . Nacionalni in?titut za statisti?ne in gospodarske raziskave . Pridobljeno 25. aprila 2019 .