Uzi
Vrsta	brzostrelka
Dr?ava izvora	Izrael
Zgodovina uporabe
V uporabi	1954 - danes
Uporabniki	glej poglavje uporabniki
Vojne	sue?ka kriza , ?estdnevna vojna , jomkipurska vojna , ?rilan?ka dr?avljanska vojna [d] , portugalska kolonialna vojna [d] , ju?noafri?ka mejna vojna [d] , vietnamska vojna [1] [2] […] , ?aba II [d] [1] [2] […] , somalijska dr?avljanska vojna [d] [1] [2] […] , Sierra Leone Civil War [d] [1] [2] […] , invazija na Grenado leta 1993 [d] [1] [2] […] , falklandska vojna [1] [2] […] , Rhodesian Bush War [d] [1] [2] […] , mehi?ka vojna proti drogam [1] [2] […] in donba?ka vojna [1] [2] […]
Zgodovina izdelave
Konstruktor	Uziel Gal [d]
Leto zasnove	1948
Proizvajalec	Israel Military Industries , Fabrique Nationale , Norinco [d] in Agencija Alan [d]
?tevilo izdelanih	10.000.000
Razli?ice	glej poglavje izpeljanke
Zna?ilnosti
Te?a	3,5 kg
Dol?ina	650 mm z izle?enim kopitom, 470 z zlo?enim kopitom
Dol?ina cevi	260 mm
Naboj	9 × 19 mm Parabellum , .22 Long Rifle , .45 ACP , .41 Action Express [d] in 9×21 IMI
Na?in delovanja	prosti zaklep , odprt zaklep
Hitrost streljanja	600 nab/min
Hitrost na ustju	~400 m/s
Na?in polnjenja	10 (.22 in .41 AE), 16 (.45 ACP) 20, 32, 40 in 50 strelni nabojnik
Merki	klasi?ni odprti trito?kovni

Uzi ( hebrejsko ???? ) je dru?ina izraelskih brzostrelk . Manj?e in sodobnej?e razli?ice se ?tejejo za avtomatske pi?tole . Prvi Uzi je nastal v ?tiridesetih letih 20. stoletja , glavni konstruktor pa je bil Uziel Gal , po katerem je brzostrelka tudi dobila ime. Uzije so skozi zgodovino izdelovala ?tevilna podjetja ( Israel Military Industries , FN Herstal , ...).

Opis [ uredi | uredi kodo ]

Pregled [ uredi | uredi kodo ]

Uzi deluje iz odprtega zaklepa na principu kratkega trzanja cevi. Poleg ?eskoslova?kih brzostrelk od modela 23 do 26 je bila to prva brzostrelka, ki je uporabljala t. i. teleskopski zaklep, pri katerem zaklep objema le?i??e naboja (Hogg 1979:157-158). To omogo?a, da je cev pomaknjena precej nazaj, okvir za naboje pa je na ta na?in lahko vstavljen v pi?tolski ro?aj brzostrelke. Zaradi enakomernej?e porazdelitve mase zaklepa po dol?ini je brzostrelka med rafalnim streljanjem bolj stabilna, zaklep sam pa je lahko te?ji in po?asnej?ega delovanja. Hkrati je s tem brzostrelkina skupna dol?ina kraj?a od standardne.

Uzi je po ve?ini izdelan iz stisnjene plo?evine , zaradi ?esar so stro?ki proizvodnje nizki. Sestavnih delov je malo, zaradi ?esar je brzostrelka enostavna za vzdr?evanje. Namestitev okvirja za naboje v pi?tolski ro?aj omogo?a hitro menjavo v slab?ih vidnih pogojojih, visoko name??en kopi??ek , ki je posledica tak?ne zasnove, pa pomeni, da je ote?ko?eno streljanje iz le?e?ega polo?aja.

Na pi?tolskem ro?aju je name??ena tudi varovalka, ki omogo?a streljanje ?ele ob stisku ro?aja, zaradi ?esar je Uzi dokaj varno oro?je za trensport tudi z nabojem v le?i??u.

Nenapeto oro?je ima zaprto odprtino za izmet tulcev, s ?imer je prepre?en vdor tujkov do vitalnih delov oro?ja. Tudi sicer so v zaklepi??u utori, v katerih se nabirajo tujki, ki bi vseeno za?li v le?i??e. Te utore je potrebno za zanesljivo delovanje oro?ja redno ?istiti.

Uzi je na?eloma zanesljivo in u?inkovito oro?je, ki je priljubljeno med enotami,ki delujejo v urbanih okoljih ali med enotami, namenjenimi za ?i??enje zgradb ter med posadkami vozil ter piloti .

Pomankljivosti [ uredi | uredi kodo ]

Uzi je do?ivel mnogo kritik zaradi delovanja iz odprtega zaklepa, saj je s tem zmanj?ana natan?nost, hkrati pa s tem v le?i??e naboja hitreje zaidejo tujki, saj je zaklep ve?ino ?asa med streljanjem. Zagovorniki tega modela pa v obrambo po navadi navajajo osnovni namen oro?ja, ki ni natan?nost temve? uporaba na majhnih razdaljah.

Mini-Uzi ter Micro-Uzi zaradi teh kritik delujeta iz zaprtega zaklepa, originalno razli?ico pa so nehali izdelovati ^[4] .

Strelivo in okvirji za strelivo [ uredi | uredi kodo ]

Uzi so izdelovali v ve? kalibrih, od katerih pa je bila ve?ina teh brzostrelk izdelanih za naboj 9x19mm Parabellum . Poleg tega so Uzi izdelovali tudi za naboje .22 LR , .41 AE ter .45 ACP . Obstajajo tudi kopleti za predelavo s katerimi lahko Uzi uporablja tudi strelivo .40 S&W ter 10 mm auto [1] Arhivirano 2013-07-27 na Wayback Machine ..

Za originalni Uzi so na voljo okvirji za strelivo kapacitet 20-, 25-, 32-, 40- ter 50- nabojev ( 9x19mm Parabellum ), 10-strelni okvirji za naboj (.41 ter .22 LR) ter 16-strelni okvirji za naboj .45 ACP. Vse omenjene okvirje izdeluje podjetje IMI. Poleg tega so kasneje na tr?i??e pri?li tudi 50- strelni okvirji ter 100-strelni bobni za kaliber 9 mm, ki jih izdeluje podjetje Vector Arms ter ?e nekatera druga.

Zaradi zna?ilne oblike, ki je posledica zasnove z okvirjem v pi?tolskem ro?aju, je Uzi postal ena najbolj prepoznavnih brzostrelk v zgodovini. Pojavlja se v ve?ini sodobnih akcijskih filmov, pri ?emer je pogosto mogo?e videti like, ki streljajo s po dvema takima brzostrelkama (najve?krat Mini in Micro-Uzi).

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Brzostrelko je zasnoval, takrat ?e stotnik , kasnej?i major Uziel Gal . Gal je bil takrat ?e pripadnik izraelskih obrambnih sil , ki je sodeloval v izraelsko-arabskih vojnah . Oro?je je bilo poslano na nate?aj za novo brzostrelko izraelskih obrambnih sil in je zaradi svoje zanesljivosti in nizke proizvodne cene zmagalo. Poimenovano je bilo po konstruktorju, ?eprav sam ni ?elel, da bi se to zgodilo.

Osnovni model je bil sprejet leta 1951, prvi? pa je bil v boju uporabljen leta 1956. Zaradi velike zanesljivosti je kmalu postal izjemno priljubljen, za?elo pa se je delo na njegovih izpeljankah.

Uzi se je, in se ponekod ?e danes uporablja kot osebno obrambno oro?je v zalednih enotah, med ?astniki , artilerijskih enotah, oklepnih enotah, pa tudi kot oro?je elitnih enot in specialcev. Novej?e in kompaktne razli?ice so bile v uporabi v specialnih enotah Izraela do decembra 2003, ko jih je za?el nadome??ati Tavor . Osnovno razli?ico so prenehali izdelovati, kompaktne razli?ice pa za izvoz izdelujejo ?e danes.

Uzi je v uporabi v ve? kot 90 dr?avah po svetu, do konca leta 2001 pa je IMI s prodajo Uzijev zaslu?il ve? kot 2 milijardi ameri?kih dolarjev .

• Nem?ki Bundeswehr je Uzije uporabljal od leta 1959 pod imenom MP2 (predvsem v oklepnih enotah), zdaj pa ga po?asi zamenjujejo s Heckler & Koch MP7 .
• Irska Gardai Emergency Response Unit (ERU) prav tako zamenjuje Uzije s HK MP7.
• V Rodeziji so v poznih 1970. izdelovali Uzi pod licenco. To oro?je se je imenovalo ≫Rhuzi≪.
• ?ri Lanka je sredi 1990. naro?ila nekaj tiso? Mini Uzijev ter Uzi Carbine. Trenutno so v uporabi v oboro?enih silah ter elitnih enotah vojske in policije, ki z njimi izvaja varovanje pomembnih oseb.
• United States Secret Service je prav tako za za??ito pomembnih oseb uporabljala Uzije. Med atentatom na ameri?kega predsednika Ronalda Reagana , ki se je zgodil 30. marca 1981 je bilo na posnetkih videti varnostnika , ki je izvlekel Uzija iz kov?ka in kril predsedni?ko limuzino pri umiku ^[5] .

Izpeljanke [ uredi | uredi kodo ]

• 
  Uzi pi?tola
• 
  Brzostrelka Uzi
• 
  Mini-Uzi

Obstaja ve? kompaktnih razli?ic Uzija:

• Mini Uzi , pomanj?ana originalna razli?ica, prvi? izdelana v osemdesetih letih 20. stoletja. Mini Uzi meri z izvle?enim kopitom 600 mm, z zlo?enim pa 360 mm. Cev ima dol?ino 197 mm, hitrost krogle na ustju cevi pa je 375 m/s.
• Carbine , razli?ica s podalj?ano cevjo dol?ine 450 mm. Namenjena je civilnemu trgu v ZDA, cev pa je podalj?ana, da oro?je dosega zakonsko dolo?eno minimalno dol?ino z zlo?enim kopitom.
• Micro Uzi , ?e pomanj?ana razli?ica Uzija, prvi? predstavljena javnosti leta 1982. Micro Uzi meri z izvle?enim kopitom 436 mm ter 240 mm z zlo?enim kopitom. Dol?ina cevi je 134 mm, hitrost krogle na ustju cevi pa zna?a 350 m/s.
• Micro Uzi Para
• Micro Uzi Pro

Uporabniki [ uredi | uredi kodo ]

•   Banglade? - v uporabi v RAB .
•   Belgija - licen?ne kopije, izdelane v podjetju Fabrique Nationale . V policiji ga zamenjujejo, ?e vedno pa je v uporabi v mornarici, kjer naj bi ga kmalu zamenjali
•   Bolgarija
•   ?ile - V uporabi v Carabineros de Chile (?ilske policijske enote).
•   Hrva?ka - doma izdelani verziji AG Strojnica ERO in Strojnica Mini ERO
•   Kolumbija
•   Kuba
•   Kitajska - kopije, izdelane v podjetju Norinco kot Norinco 320 .
•   Salvador - med dr?avljansko vojno v uporabi v voja?ki policiji
•   Estonija - uporabljajo izpeljanko Mini Uzi ^[6]
•   Francija
•   Nem?ija - zamenjuje ga Heckler & Koch MP7
•   Gr?ija - policija, mornarica
•   Gvatemala
•   Haiti
•   Indija
•   Indonezija - v uporabi v Kopassusu in Tontaipuru .
•   Irska - v uporabi v Garda Siochana ERU ter Special Branch . V prihodnosti naj bi ga zamenjal Heckler & Koch MP7
•   Izrael - konec proizvodnje, izdelujejo le ?e rezervne dele
•   Mehika - v uporabi v policiji za boj proti kartelom in tihotapcem drog
•   Mjanmar - licen?na verzija, ki jo proizvaja tovarna Ka Pa Sa kot BA-94 .
•   Paragvaj
•   Peru - Micro Uzi v uporabi v armadi, zra?nih silah, vojni mornarici ter specialnih enotah
•   Portugalska - Portugalske oboro?ene sile , prej pa tudi Policia de Seguranca Publica , predvsem med Portugalsko kolonialno vojno
•   Filipini
•   Ruanda
•   Republika Ju?na Afrika
•   ?ri Lanka
•   Sudan
•   Surinam
•   Tajvan - ROCMC - enote Special Service Company
•   Tajska
•   Tur?ija - specialne enote, policija
•   Uganda
•   Zdru?eno kraljestvo
•   Zdru?ene dr?ave Amerike
•   Urugvaj
•   Venezuela
•   Vietnam

Biv?i uporabniki [ uredi | uredi kodo ]

•   Poljska - specialna enota GROM
•   Rodezija

Reference [ uredi | uredi kodo ]

Hogg, Ian V. (1979). Guns and How They Work . New York: Everest House. str.  157 -158. ISBN   0-89696-023-4 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Uzi

• Seznam brzostrelk
• FMK-3
• Vigneron
• Ruger MP9
• MAC-10

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Israel Weapon Industries (I.W.I.): Mini Uzi & Micro Uzi Arhivirano 2012-05-10 na Wayback Machine .
• Uradna stran
• Uzi History
• Uzi po delih (v nem??ini)
• Video streljanja s pridu?enim Uzijem