Utopi?ni socializem je skupna oznaka za idealisti?ni dru?beni nazor filozofov, dru?benih kritikov in reformatorjev, ki jim je skupno predpostavljanje imaginarne dru?bene stvarnosti ( utopije ) kot idealne re?itve na dru?bene in ekonomske probleme, ki so bili posledica modernizacijskih procesov v dru?bi in odpravljanja zastarelih dru?benih struktur .

Utopi?ni socializem od ?ir?ega pojma politi?nih utopij omejuje zavzemanje za socialisti?ne ideje o skupni lastnini , kar bi onemogo?ilo izkori??anje med dru?benimi sloji in ustvarilo pogoje za pravi?no in humano dru?bo.

Pojem ≫ utopi?nega socializma ≪ prvi? omenjata Karl Marx in Friedrich Engels v ≫ Komunisti?nem manifestu ≪, da bi izpostavila razliko med svojo, ≫ znanstveno ≪ obliko socializma in predhodnimi ≫ utopi?nimi ≪ oblikami ^[1] ; sta pa avtorja ?e predhodno (npr. v osnutkih Komunisti?nega manifesta Na?ela komunizma ^[2] in Bedi filozofije ^[3] ) vzpostavila razliko med socialisti in svojo razli?ico socializma, za katero sta uporabljala izraz komunizem.

Marksisti?na definicija [ uredi | uredi kodo ]

Marksisti?na obravnava utopi?nega socializma se ne zadovolji z zaklju?kom, da so predhodniki marksizma bili utopi?ni socialisti, ampak zahteva tudi odgovor na vpra?anje, zakaj so bili utopi?ni. Marksizem na to vpra?anje odgovori iz dveh vidikov. Pri prvem vidiku uporablja pristop histori?nega materializma ; utopi?ni socializem tako obravnava v zgodovinskem obdobju, v katerem je nastal. Drugi vidik je osredoto?en na neposredno kritiko utopi?nega socializma; izpostavlja, zakaj ta, navkljub svoji kriti?nosti do kapitalizma, slednjemu ne predstavlja resne gro?nje.

Utopi?ni socializem ? zgodovinski pregled [ uredi | uredi kodo ]

Predpogoj za razvoj kritike kapitalizma je razvoj kapitalizma samega. Ko je kapitalizem bil ?e v svojih za?etnih obdobjih, njegova razredna nasprotja ?e niso bila dokon?no razvita in o?itna, zato jih je bilo bistveno te?je kritizirati. Kritiko kapitalizma so ote?evali ?e ostanki preteklega dru?benega reda (tj. fevdalizma ), ki v najbolj zgodnjem obdobju kapitalizma ?e niso povsem izginili. Dokler same zna?ilnosti kapitalisti?ne produkcije ?e niso dosegle absolutne dru?bene prevlade, jih je bilo te?je ustrezno (znanstveno) kritizirati. To toliko bolj dr?i za obdobje, ko je kapitalizem pri?el delati svoje prve korake ne le v Evropi, ampak celotni svetovni zgodovini ^[4] .

Utopi?ni socializem, ki v svojem bistvu pozabi na konfliktni zna?aj dru?benih razredov , apelira na razumno in pravi?no dru?bo. Marx in Engels poudarjata, da utopi?ni socializem oboje pojmuje z bur?oazne perspektive. Isto?asno pa so prvotne kritike kapitalizma oziroma utopi?ni socializem imele zelo omejene mo?nosti razvoja. Po Engelsu so prvotne kritike kapitalizma bile lahko le utopi?ni socializem:

≫Nezrelemu stanju kapitalisti?ne proizvodnje, nezrelim razrednim odnosom so ustrezale nezrele teorije. (…) ?lo je za to, da se iznajde nov, popolnej?i sistem dru?benega reda (…). Ti novi socialni sistemi so bili ?e od vsega za?etka obsojeni na to, da ostanejo utopija; ?im bolj so jih njihovi zagovorniki izdelavali [sic!] v podrobnostih, tem bolj so se morali izgubljati v ?istem fantaziranju≪ ^[5] .

Utopi?ni socialisti [ uredi | uredi kodo ]

Kot tri primere, kako je zgodovinski razvoj kritike kapitalizma bil pogojen z razvojem samega kapitalizma, sta Marx in Engels navedla Henrija de Saint-Simona , Charlesa Fouriera in Roberta Owena .

Saint-Simon je ?ivel v obdobju francoske revolucije , ki je bila bur?oazna revolucija ; tretji stan, ki je zaobsegal tako bur?oazijo in drobno bur?oazijo kot proletarce in kmete, se je bojeval proti prvemu ( aristokraciji ) in drugemu stanu ( duhov??ini ). Saint-Simonova dru?bena kritika je ?e razlikovala med ≫produktivnim≪ in ≫neproduktivnim≪ razredom; med razredom, ki producira dru?beno bogastvo in razredom, ki ne dela, a si dru?beno bogastvo prisvaja in ?ivi v luksuzu. Saint-Simonova kritika je tako ?e vsebovala zametke razlikovanja med producenti in izkori??evalci ^[4] .

Ker pa je Saint-Simon deloval v obdobju francoske bur?oazne revolucije, ko je kapitalizem v Franciji bil ?ele v zametkih, je razred izkori??evalcev omejil na aristokracijo in duhov??ino, pod ≫produktivni≪ razred pa je ?tel tudi bur?oazijo ^[4] .

Te napake Fourier ni ponovil. V njegovem ?ivljenjskem obdobju se je kapitalizem ?e dovolj razvil, da so razredni antagonizmi kapitalizma (tj. konflikt med bur?oazijo in proletariatom ) postali o?itni. Opazne so postale tudi kapitalisti?ne krize , razviden pa je postal tudi njihov paradoks , da nastanejo iz preobilja (tj. hiperprodukcije). Alternativo kapitalizmu je Fourier videl v delavskih samozadostnih komunah (≫falangah≪). Nadalje je Fourier videl povezavo med razrednim bojem in ostalimi oblikami dru?bene diskriminacije ; njegove zahteve so na primer vklju?evale tudi spolno enakost ^[4] .

Robert Owen je bil dopolnitev in nadgradnja Foureira. Owen je bil angle?ki kapitalist, ki je del profita namenil socialni varnosti delavcev; ti so poleg kraj?ega delovnega dneva (10,5-urnega: takratni standard je bil 12 ur) imeli na voljo tudi vrtce. Nasploh so tovarne Owena delovale kot delovne komune; tamkaj?nji delavci so (glede na preostale delavce) imeli relativno ugoden polo?aj ^[4] .

Owenov model pa je deloval le, dokler je tak?ne eksperimente omejil na lastne obrate; dokler se je dr?al te omejitve, sta mu bili naklonjeni tako bur?oazija kot tudi aristokracija . Ko pa je zahteval, da naj se tak?en sistem komun raz?iri na preostalo produkcijo in zgledu sledijo tudi drugi kapitalisti, so mu ti mno?i?no nasprotovali (ta rezultat je Owen tudi predvidel). Engels je za Owenove poskuse delavskih komun zaklju?il, da so ti sicer pokazali, da bur?oazija ni potrebna za vodenje dru?bene produkcije, so pa hkrati najve?, kar se da dose?i znotraj kapitalizma. Razlog je Engels videl v tem, da so Owenovi eksperimenti zanemarili konfliktni odnos med bur?oazijo in proletariatom, iz tega razloga pa je tudi pripravljenost kapitalistov na tak?no sodelovanje (Owen je bil tak?en primer) izjema, ne pravilo ^[4] .

Marksisti?na kritika utopi?nih socialistov [ uredi | uredi kodo ]

Marx in Engels sta zgodovinski kontekst utopi?nih socialistov smatrala za klju?en kriterij, potreben za nastanek in vsebino utopi?nega socializma, hkrati pa sta ga v svoji kritiki priznala za olaj?evalno okoli??ino.

Temeljna kritika, ki jo marksizem namenja utopi?nemu socializmu, je pomanjkljivo ali povsem odsotno razumevanje razrednih odnosov kapitalizma. Marksizem utopi?nemu socializmu o?ita, da si prizadeva graditi bodo?o dru?bo, ne da bi sploh razumel temeljne mehanizme obstoje?ega dru?benega reda ( kapitalizma ). To ima dve ve?ji posledici: prezgodnjo opustitev razrednih pozicij (in retorike) ter nezmo?nost izpeljati prihodnjo brezrazredno (komunisti?no) dru?bo iz konfliktov sedanje dru?be.

Opustitev razrednih pozicij [ uredi | uredi kodo ]

Utopi?ni socializem se od razsvetljenstva, ki je bilo odziv in kritika na probleme fevdalizma, razlikuje po tem, da je kriti?en tudi do kapitalizma; kriti?nost razsvetljenstva do vnaprej postavljenih avtoritet (vklju?no z religijo) raz?iri tudi na kapitalizem. Kljub temu pa je Engels v utopi?nem socializmu videl isto temeljno pomanjkljivost, kot jo je videl v razsvetljenstvu, da se v upanju na bolj?o dru?bo sklicuje na pravi?nost in razum. Utopi?ni socializem mora sicer priznati tako razredne strukture kapitalizma kot konfliktne odnose med njimi, kljub temu pa re?itev zanje gradi na nivoju celotnega ?love?tva. V svojih ciljih zapostavlja razredni konflikt, ?e preden ga uspe odpraviti v materialnem svetu, kriti?nost do kapitalizma pa te pomanjkljvosti ne odpravi:

≫Vsem trem [Saint-Simonu, Fourieru in Owenu] je skupno, da ne nastopajo kot predstavniki interesov proletariata, ki je medtem zgodovinsko nastal. Kakor razsvetljenci tudi oni no?ejo osvoboditi najprej dolo?enega razreda, temve? hkrati vse ?love?tvo. Kakor oni ho?ejo ustanoviti carstvo razuma in ve?ne pravi?nosti; toda njihovo carstvo se kakor no? od dneva razlikuje od carstva razsvetljencev. Tudi bur?oazni svet, ki je urejen po na?elih teh razsvetljencev, je proti razumu in krivi?en, zato sodi prav tako med staro ?aro kakor fevdalizem in vsi poprej?nji dru?beni redi. ?e resni?ni razum in pravi?nost doslej ?e nista vladala na svetu, je vzrok le to, da ju doslej nismo prav spoznali. ^[6] ≪ 

Kot alternativo razrednim pozicijam utopi?ni socialisti gradijo na postavki, da bodo njihovi ukrepi koristili vsemu ?love?tvu, torej tako izkori??evalcem kot izkori??anim. Re?itev razrednega boja med kapitalisti in delavci (pri ?emer simpatizirajo s slednjimi) ne vidijo v delavskem prevzemu oblasti in odpravi kapitalisti?ne privatne lastnine, ampak v sodelovanju med obema razredoma ^[7] . Pri tem se utopi?ni socialisti zana?ajo, da bo njihova vizija bodo?e dru?be, utemeljena na razumu, prepri?ala tudi vladajo?i razred. Konflikt med delavskim in kapitalisti?nim razredom bo tako (po prepri?anju utopi?nih socialistov) razre?en, ko bo slednji uvidel, da je komunizem tudi v njegovem interesu. Engels kriti?nost do tak?nega stali??a leta 1892 ponovi v predgovoru k " Polo?aju delavskega razreda v Angliji ":

≫Tako se posebno poudarja ? zlasti na koncu knjige ? trditev, da komunizem ni samo strankarska doktrina delavskega razreda, ampak teorija, katere kon?ni namen je osvoboditi vso dru?bo, tudi kapitaliste, dana?njih utesnjujo?ih razmer. V abstraktnem pomenu je to to?no, v praksi pa ve?inoma huje kot nekoristno. Dokler posedujo?i razredi ne samo da ne ?utijo nobene potrebe po osvoboditvi, ampak se tudi samo-osvoboditvi delavskega razreda z vsemi mo?mi upirajo, toliko ?asa bo delavski razred pa? prisiljen, da dru?beni prevrat sam za?ne in izpelje. (…) Tudi danes je dosti ljudi, ki iz nepristranskosti svojega vi?jega stali??a pridigajo delavcem o nekem socializmu, ki naj bi bil vzvi?en nad vsemi razrednimi nasprotji in razrednimi boji. A to so ali novinci, ki se morajo ?e dosti dosti u?iti, ali pa najhuj?i sovra?niki delavstva, volkovi v ov?jih ko?uhih.≪ ^[8]

Komunizem kot naslednik kapitalizma [ uredi | uredi kodo ]

Marx in Engels utopi?nim socialistom nadalje o?itata, da dru?be, ki bo nasledila kapitalizem, ne gradijo na osnovi sistemske kritike kapitalizma, posledi?no pa ne vzpostavijo dosledne povezave med sedanjostjo (kapitalizmom) in bodo?o utopijo. Utopi?nim socialistom tako o?itata, da njihove ideje socializma ne izhajajo iz analize kapitalizma, da jim ne uspe pokazati, kako je komunizem mo?no materialno razviti iz protislovij kapitalizma ter kako sam razvoj kapitalizma sili v kolektivizacijo produkcijskih sredstev. Marxov in Engelsov o?itek utopi?nim socialistom je torej, da ta ne uspe izpeljati komunizma kot dru?be, ki se razvije iz kapitalizma.

Protislovja kapitalizma ^[9] [ uredi | uredi kodo ]

Marksizem pod protislovji kapitalizma pojmuje nasprotja med kapitalisti?no produkcijo kot tako ter med kapitalisti?nimi produkcijskimi odnosi. Najbolj osnovno protislovje kapitalisti?nega na?ina produkcije je protislovje med dru?benim zna?ajem kapitalisti?ne produkcije in privatnim prisvajanjem njenih produktov. Kapitalisti?ni na?in produkcije je po svoji definiciji nujno kolektivnega zna?aja; klju?en pogoj za cirkulacijo kapitala (zaradi katerega ta sploh postane kapital) je najem mezdne delovne sile, ki jo dobi, tako kot vsako drugo blago, na trgu. S tem kapital ni omejen na kapitalista, ampak na ?ir?e produkcijske (dru?bene) odnose; zato je kapitalisti?na produkcija kolektivna. Kapitalist si ne prila??a produktov, ker bi jih sam proizvedel, ampak ker je lastnik produkcijskih sredstev, s katerimi opravlja kolektiv mezdnih delavcev; to je temelj privatnega prisvajanja produktov kolektivne kapitalisti?ne produkcije. To protislovje se izrazi v ?tirih nadaljnjih nasprotjih kapitalisti?ne produkcije.

Prvo nasprotje je lo?enost producenta od produkcijskih sredstev. To vodi v delitev dru?be na dva velika razreda: lastnike produkcijskih sredstev ( bur?oazijo ) in razred mezdnih delavcev ( proletariat ), mezdno delo pa je temelj za produkcijo prese?ne vrednosti .

Drugo nasprotje je razlika med organizacijo produkcije znotraj individualnih kapitalisti?nih obratov ter anarhiji na nivoju dru?bene produkcije. Na nivoju posameznega kapitala se uvajajo na?ela znanstvenega mened?menta , ki si prizadevajo racionalizirati stro?ke; na nivoju dru?bene ekonomije pa prevladuje konkurenca med kapitali (navkljub temu, da sam znanstveni mened?ment priznava, da tak?na praksa ni u?inkovita ^{[10] [11]} ). Monopoli zaradi svoje dolgoro?ne nestabilnosti (?e posebej in predvsem v kriznem obdobju) problema ne re?ijo, ^[12] , hkrati pa monopol, ki bi zajemal vso ekonomijo, pa je pod kapitalisti?no privatno lastnino nemogo? ^[13] .

Tretje protislovje so krize, ki izhajajo iz preobilja. Krize v kapitalizmu se razlikujejo od kriz v predhodnih ekonomskih sistemih po tem, da so periodi?ne in ne izhajajo iz pomanjkanja, temve? iz preobilja; izhajajo iz hiperprodukcije v smislu, da kapital producira ve?, kot lahko trg absorbira ^[14] . Sorodno protislovje je industrijska rezervna armada oziroma brezposelnost, ki tudi v visoki gospodarski rasti ni odpravljena, ampak je v kapitalizmu stalni pojav.

?etrto protislovje izpostavlja kolektivni zna?aj kapitalisti?ne produkcije v dveh mo?nih oblikah: delni?kih dru?bah ali dr?avni lastnini . V primeru delni?ke dru?be lastnik produkcijskih sredstev ni ve? en sam kapitalist, temve? skupnost kapitalistov (delni?arjev). Marx in Engels delni?ko dru?bo tudi navajata kot obliko kapitala, kjer je vloga bur?oazije najbolj razvidna; da si lasti del dru?benega produkta v obliki dividend kot lastninskega naslova (nad produkcijskimi sredstvi). Dr?avna lastnina nadalje po Marxu in Engelsu nakazuje, da kapitalisti?ni razred ni potreben za vodenje dru?bene produkcije; dr?avno lastnino vodijo dr?avni uslu?benci (ki pa niso lastniki upravljanih produkcijskih sredstev). Marx in Engels na osnovi tega bur?oazijo ozna?ita za ≫odve?en dru?beni razred≪ ^[15] .

Zgodovinski pregled social(isti?)nih utopij [ uredi | uredi kodo ]

Ta ?lanek potrebuje ?i??enje. Pri urejanju upo?tevaj pravila slogovnega priro?nika . Razlog za ?i??enje ni podan. Prosimo, da nam pomaga? izbolj?ati ta ?lanek .

Za?etki in Thomas More [ uredi | uredi kodo ]

Splo?en konsenz zgodovinarjev utopi?nega socializma ^[16] je, da velja za prvega v liniji utopi?nih socialistov Thomas More (1478 - 1535), ki je napisal delo z naslovom ≫ Knjiga o najbolj?i ureditvi dr?ave in o novem otoku Utopija ≪. Izraz utopija je sestavljen iz dveh gr?kih besed; iz u , ki pomeni v gr??ini ne in topos , ki pomeni kraj , skupaj Utopos ali neobstoje?i kraj. Utopija pomeni kriti?en odnos do obstoje?e stvarnosti. Predstavila naj bi projekcijo najbolj?ega stanja, idealne dru?be h kateri bi se morali usmeriti in s katero bi morali obstoje?o zamenjati. Njegovemu delu so sledila mnoga dela njegovih sodobnikov in kasnej?ih filozofov , piscev politi?nih utopij . Kljub neformalnemu ≫prvenstvu≪ Thomasa Mora ideje utopizma niso nove in so se v zgodovini filozofije pojavljale od Platona (427 pr. n. ?t. - 347 pr. n. ?t.) naprej, vendar je ?ele bogatenje me??anstva in uni?enje srednjeve?kih solidarnostnih struktur ^[17] spodbudilo kritiko tedanjih modernizacijskih procesov, ki so ve?ali razlike v dru?beni razslojenosti, krepili dr?avni aparat (absolutizem) in slab?ali kvaliteto ?ivljenja .

17. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

• Francis Bacon (1561 ? 1626), ≫ Nova Atlantida ≪
• Tommaso Campanella (1568 - 1639), ≫Son?no mesto≪ (La citta del sole, 1623)

18. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

• Gabriel Bonnot de Mably (1709 - 1785), opat,
• Morelly (1717-?)-(domnevno psevdonim za pisatelja Denisa Diderota ), ≫Naravni zakonik≪ (Code de la nature, 1755)
• Grachhus Babeauf (1760 - 1797), zarota enakih,

19. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

• Etienne Cabet (1788 - 1856),≫ Potovanje v Ikarijo ≪ (Voyage en Icarie)
• Louis Blanc (1811 - 1882),
• Pierre Joseph Proudhon (1809 - 1865),
• Saint-Simon (1760 - 1825), delo Novo kr??anstvo (leta 1825),
• Charles Fourier (1772 - 1837),
• Robert Owen (1771 - 1858),
• Edward Bellamy (1850?1898), ≫ Obra?anje nazaj ≪ (Looking Backward)

20. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

• Callenbach, Ernest (1929 - ), ≫ Ekotopija ≪ (Ecotopia)

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Dilas-Rocherieux, Yolene, Utopija ali spomin na prihodnost , Mladinska knjiga, Ljubljana 2004 ( COBISS )

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam utopi?nih socialistov
• antiutopije