한국   대만   중국   일본 
Uro? Krek (skladatelj) - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Uro? Krek (skladatelj)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Uro? Krek (skladatelj)
Portret
Rojstvo 21. maj 1922 ( {{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:21|2|0}} ) [1] [2]
Ljubljana
Smrt 3. maj 2008 ( {{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:3|2|0}} ) [1] [2] (85 let)
Jesenice
Dr?avljanstvo   Slovenija
  SFRJ
  Kraljevina Jugoslavija
Poklic skladatelj , urednik , glasbeni pedagog

Uro? Krek , slovenski skladatelj in pedagog , * 21. maj 1922 , Ljubljana , † 3. maj 2008 , Jesenice , Slovenija .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je ?tudij kompozicije zaklju?il leta 1947 pri Lucijanu Mariji ?kerjancu . Bil je tudi urednik simfoni?nih oddaj in kasneje glavni urednik glasbenega programa na Radiu Ljubljana . Od leta 1959 do 1968 je bil znanstveni sodelavec glasbeno-narodopisnega in?tituta v Ljubljani. Od tega leta naprej pa do leta 1982 je pou?eval na glasbeni akademiji v Ljubljani. Bil je profesor kompozicije in teoreti?nih predmetov. Uro? Krek je bil tudi ve?letni predsednik Dru?tva slovenskih skladateljev . V ?asu svojega ?ivljenja je veljal za enega najtehtnej?ih sodobnih komponistov, ki je ustvarjal za vse vrste glasbenih zasedb. V svojo glasbo je rad vpletel tudi folklorne elemente. Folklorno glasbeno izro?ilo z etni?nega ozemlja (od Rezije do Porabja) je tudi zbiral, zapisoval in preu?eval. Posnel je 13 etnolo?kih in etnomuzikolo?kih filmov. Bil je redni ?lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in dopisni ?lan Hrva?ke akademije znanosti in umetnosti .

Priznanja in nagrade [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1975 in 1976 je dobil Badjurovo nagrado za filmsko glasbo , prav tako za filmsko glasbo pa tudi nagrado Zlata arena . Slovenska filharmonija ga je leta 1988 imenovala za ?astnega ?lana, Univerza v Ljubljani pa mu je leta 1995 podelila naziv zaslu?enega profesorja. Leta 1992 je prejel Pre?ernovo nagrado za ?ivljenjsko delo, predtem pa ?e Nagrado Pre?ernovega sklada za violinski koncert ter za Simfonietto.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Krekov opus obsega takoreko? vse glasbene zasedbe, najbolj?a dela pa so nastala za godalne in?trumente . Krek je v svoji glasbi zdru?eval resnobno refleksivnost in rado?ivo muzikalnost. Komponiral je instrumentalna, vokalno-instrumentalna in vokalna dela, njegovo glasbeno ustvarjanje pa je poseglo tudi na podro?ja dramske, scenske in filmske glasbe. V svojem kompozicijskem stavku je ostal zvest klasi?nemu izrazu, za katerega sta zna?ilni klasicisti?no jasna oblikovna misel in poglobljena, mestoma celo ekspresivna izraznost.

  • Orkestralna glasba :
    • Simfonietta za simfoni?ni orkester
    • Rapsodi?ni ples za simfoni?ni orkester
    • Sonatina za godala
  • Glasba za solista in orkester :
    • Koncert za violino in orkester
    • Concertino za piccolo in orkester
    • Koncert za rog in godalni orkester
  • Zborovska glasba :
    • Prekmurska za ?enski zbor
    • Mlini ?ivljenja za me?ani zbor
    • Smrti za mo?ki zbor
  • Komorna glasba :
    • Seconda sonata za violino in klavir
    • Canto za violo in harfo
    • Kolovrat - tri skladbe za kvintet trobil
  • Solisti?na glasba :
    • Sonatina za oboo solo
    • Meditacije za orgle

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

MMC RTV Slovenija: Umrl je skladatelj Uro? Krek , pridobljeno 2008-05-03.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]


  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke ? 2011.
  2. 2,0 2,1 Musicalics