?vica, 2013.
Dohodek, ki ga dr?ava oziroma politi?na skupnost izpla?uje individualno, trajno, v poenoteni vi?ini in rednih ?asovnih presledkih vsem svojim prebivalcem oziroma ?lanom skupnosti, in sicer ne da bi pri tem zahtevala sedanjo ali preteklo ekonomsko aktivnost oziroma katero izmed drugih oblik dru?beno koristnih aktivnosti in pripravljenost sprejeti ponujeno delo in ne da bi preverjala premo?enjsko stanje ali dohodke posameznika.
[1]
Ideja, da se vsakega ?lana BOD pove?e, na celotni prihodek te zdru?be in to brez preverjanja premo?enjskega stanja , je globalni pojav, [ 1 ], v katerem se ime ideje od dr?ave do dr?ave in v razli?nih obdobjih razlikuje. Zato so pedlogi, na primer; v ZDA so razpravljali predvsem pod imenom Garancija na osnovni dohodek (BIG ? Basic Income Guarantee), [ 2 ] Pilotni projekt v Namibiji so o njem govorili pod Temeljni dohodkovni sklad ( BIG ? basic Income Grant) , v Sovjetski zvezi je bil гарантированный минимум ( zajam?eno minimalno sredstvo ) in leta 1920 je bilo govora v Avstraliji , Veliki Britaniji , Kanadi in na Novi Zelandiji okoli socialnega kredita ? Social credit. Druga imena v nem?ko govore?em prostoru , so na primer : socialne
dividende
(Sozialdividende), zajam?eni dohodek (Existenzgeld) ?eprav, primeri ki pa so pod imenom Dr?avljanski denar, vklju?ujejo ve? pogojev .
Med obravnavanimi modeli v Nem?iji je na primer BGE, ki vklju?ujejo prihodke solidarnosti dr?avljanov ( Solidarische Burgergeld - Althaus model), Ulmerjev model ali model Proizvedi prihodnost (Unternim die Zukunft) za katerega je dal pobudo Gotz Werner. . Podoben pristop se vra?a v Milton Friedmanovi negativni dohodnini. [3 ] V ?vici je iniciativa osnovnega kapita (Initiative Grundeinkomen) razvila model izvajanja BGE. Ne smemo zamenjevati z BGE, ki je model "liberalni dr?avljanski denar" , katerih izpla?ila so omejena s pogoji.
Namen in osnovni cilji UTD
[
uredi
|
uredi kodo
]
Osnovna ideja univerzalnega temeljnega dohodka je vzpostavitev sistema, ki bi vsem ?lanom dru?be omogo?al socialno in ekonomsko varnost. Dr?ava bi na tak na?in vsakemu posamezniku zagotavljala minimalno raven dohodka ali eksisten?no varnost na nepogojen in univerzalen na?in. Na podlagi omogo?anja zadovoljitve osnovnih potreb je vloga UTD v sovjem bistvu predvsem skrb dru?be za vsakega posameznika. Namen sistemov socialne varnosti je zagotavljanje ustrezne in ne zgolj minimalne za??ite ob nastanku najbolj obremenjujo?ih okoli??in v ?ivljenju posameznika ali dru?ine, medtem ko UTD tega namena ne dosega. Med drugim bi UTD povzro?al in ohranjal odvisnost subjektov od dr?ave in dru?be, kar pa seveda ni namen socialne varnosti. Temeljni namen ?e uveljavljenih sistemov socialne pomo?i je v zagotavljanju socialne in ekonomske varnosti ob nastopu socialnega primera, medtem ko gre pri univerzalnem temeljnem dohodku za zagotavljanje dohodkovne varnosti ne glede na posledice udejanjenih socialnih tveganj ali dejanskih potreb po pomo?i. Tradicionalni sistemi imajo zlasti
kurativni
in deloma tudi
preventivni
u?inek, medtem ko je sistem UTD naravnan tako, da ima ve?inoma proaktivni in deloma preventivni u?inek. Pri UTD so bolj izra?eni nameni, kot so vnaprej?nja zagotavljanja osnovnih sredstev, mo?nost takoj?njega odpravljanja posledic socialnega primera neposredno ob njegovem nastanku in delna prepre?itev nekaterih socialnih tveganj. S tega vidika je osnovni namen UTD zagotavljanje varovala, ki naj bi prepre?ilo materialno ogrozitev ?ivljenja posameznika.
Osnovni cilji, h katerim naj bi UTD stremel so doseganje ve?je socialne pravi?nosti, krepitev na?ela solidarnosti, zagotavljanje ve?je enakosti izhodi??nih mo?nosti, prepre?evanje rev??ine, omogo?anje ve?je svobode ter zmanj?evanje socialne izklju?enosti. Eden izmed ciljev UTD naj bi bilo zmanj?anje absolutne rev??ine. V tem kontekstu je sistem UTD mogo?e utemeljiti kot socialni korektiv, ki bi pospe?il proces dru?bene integracije in krepil pripadnost skupnosti, hkrati pa omogo?al tudi ve?jo svobodo posameznika, ki bi izhajala iz njegovo finan?ne varnosti. Podobnim ciljem sledijo tudi obstoje?i sistemi socialne varnosti, vendar bi jih UTD morda lahko u?inkoviteje dosegal, saj bi odpravil postopke selekcijskega preverjanja upravi?enosti do prejema pomo?i, onemogo?il mo?nost odlo?anja pristojnega organa po prostem preudarku, skraj?al obdobje med nastankom socialnega primera in prejemom pomo?i, nestigmatizacijsko bi vklju?eval vse pravne subjekte in tudi prepre?eval nastanek nekaterih socialnih primerov. UTD bi omogo?il temeljno dohodkovno varnost in s tem ve?je mo?nosti izbire glede klju?nih aktivnosti posameznika, kar pa vklju?uje tudi prosto odlo?anje o prispevanju in neprispevanju dru?bi. To postavlja pod vpra?aj (ne)upravi?enost uvedbe UTD, saj je socialno pravi?no zagotoviti dajatev vsem, ki zaradi razli?nih razlogov niso sposobni za ekonomsko aktivnost, hkrati pa je socialno nepravi?no zagotoviti osnovno dajatev tistim, ki so sposobni za ekonomsko aktivnosti, vendar bi v sistemu UTD udejanjili pravico do nedela. V takem primeru je UTD ekonomsko neu?inkovit mehanizem, ki kot tak ne bi dosegal zastavljenih ciljev. Tak?en sistem je lahko neu?inkovit zlasti v razmerah nizke stopnje gospodarske rasti, visokega dele?e starej?e populacije, visoke stopnje javne zadol?enosti, visokega dele?a brezposelnih oseb in posledi?no visoke stopnje obremenjenosti ustvarjalcev dodane vrednosti.
[2]
Temeljni razlog in ideje, ki je vzpodbudila razvoj UTD je te?nja po ve?ji enakosti v dru?bi, in sicer po izena?evanju materialnih pogojev ljudi in s tem zmanj?evanju razlik. Zagovorniki UTD poudarjajo, da je to na?in za vzpostavitev ve?je dru?bene pravi?nosti, zagotavljanja osnovnih materialnih sredstev za doseganja posameznikovih ciljev, omogo?anje ?ir?e mo?nosti izbire, bolj?ih mo?nosti odlo?anja, pove?anje osebne svobode in izbolj?anje razvojnih pogojev.
[2]
Zgodovina razvoja ideje o UTD
[
uredi
|
uredi kodo
]
Prve zametke ideje o sistemu UTD sta v za?etku 16. stoletja oblikovala renesan?na humanista
Thomas More
(1478-1535) in
Johannes Ludovicus Vives
(1492-1540). Leta 1526 je Vives v delu De Subvention Pauperum utemeljil teorijo o socialnih pomo?eh in predlagal prvi sistem socialne pomo?i, ki bi temeljil na na?elu solidarnosti
[3]
. V 17. stoletju so se za?ele pojavljati ideje o UTD zaradi potrebe dru?be po zagotavljanju osnovnih sredstev zlasti revnim prebivalcem. Leta 1601 sta Anglija in Wales sprejela Zakon o revnih, ki je institucionaliziral pomo? revnim z uporabo prisile. z razdelitvijo revnih na vredne in nevredne pomo?i se je oblikoval sistem pogojevanega dodeljevanja pomo?i revnim. Konec 17. stoletja so se v Angliji oblikovali ?tevilni novi predlogi, ki so vklju?evali razli?na ?ir?a socialna in ekonomska merila ter so predstavljali zametke poznej?ega razvoja prvih zasebnih zavarovanj in udejanjenja na?el posamezniku prijazne dru?be.Konec 18. in v za?etku 19. stoletja je bilo oblikovanih ve? specifi?nih predlogov, ki predstavljajo predhodne koncepte poznej?ih oblik UTD.
Nicolas de Condorcet
je leta 1776 zagovarjal stali??e, da je zagotavljanje eksistence slehernemu ?lanu dru?be splo?ni interes vsakega naroda. Po francoski revoluciji, ko se je dol?nost dr?ave zagotavljati delo udejanjila kot temeljna pomo? dr?avljanom je v Angliji nastala prva utemeljitev pravega dr?avljanskega dohodka. Leta 1796 se je
Thomas Paine
za?el zavzemati za pravico, da lahko vsak posameznik iz nacionalnega zemlji?kega sklada prejema dolo?en denarni znesek, ki bi mu pripadal po polnoletnosti in bi ne bil vezan na njegovo premo?enjsko stanje. To zamisel je kasneje podprl tudi
Napoleon Bonaparte
. V tem obdobju sta o razli?nih oblikah UTD odmevneje pisala tudi Thomas Spence in
Charles Fourier
. Fourier velja pionirja sodobnega koncepta UTD, nad ?igar zamislimi se je navdu?il tudi Joseph Charlier, ki je leta 1848 razvil idejo dr?avljanske ozemeljske dividende. Leto kasneje je Stuart Mill oblikoval predlog, da se vsakemu ?lanu dru?be dodelijo minimalna sredstva za pre?ivetje, pri ?emer bi bila tovrstna zagotovitev eksistence tudi zakonsko urejena. Teoretika iz 19. stoletja, ki sta pomembno prispevala k razvoju ideje o UTD sta zlasti Herbert Spencer in Augustin Cournot.
Ko je nem?ki kancler
Otto von Bismarck
po
industrijski revoluciji
konec 19. stoletja uvedel sistem socialnih zavarovanj, sta zamisel o UTD intenzivneje razvijala
Henry George
in ?e nekoliko pozneje
Bertrand Russell
. Med obema svetovnima vojnama sta se z idejami o minimalnem dohodku predvsem ukvarjali George Cole in James Meade. Po tem, ko je bil v ZDA sprejet zakon o socialni varnosti in ko je v Veliki Britaniji lord William Beveridge izdelal plan socialne varnosti za povojno obdobje, pa je
Friderich Hayek
leta 1944 utemeljil zajam?eni minimalni dohodek za vse. Ko so v 20. stoletju v evropskih dr?avah postopoma nastajali sistemi socialne varnosti, so nastale nove oblike UTD in tudi sorodni sistemi, kot so dr?avni boni, temeljni dohodek, nacionalna dividenda, dr?avljanska pla?a in dr?avljanski dohodek. Med odmevna dela na tem podro?ju spadajo predvsem predlogi Johna Galbraitha, Mabel in Dennisa Milnerja ter Miltona Friedmana, ki je leta 1962 oblikoval osnutek negativnega davka. Leta 1965 je James Tobin s predlogom zajam?enega minimalnega dohodka pripomogel k takratnim sistemom dr?avne blaginje v ZDA. Z vpra?anjem uvedbe UTD sta se v tem obdobju v ZDA predvsem ukvarjala
Richard Nixon
in
Martin Luther King Jr.
V evropske prostoru se je zamisel o UTD najprej pojavila in razvijala v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja na Nizozemskem in Danskem, kasneje pa se raz?irila ?e v druge dr?ave. Prelomnico v razvoju UTD predstavlja leto 1986, ko je skupina raziskovalcev in predstavnikov sindikatov v sodelovanju z Univerzo v Leuvnu organizirala prvi kongres o UTD in ustanovila Evropsko mre?o za temeljni dohodek in na ta na?in za?ela na?rtno spodbujati prou?evanje UTD na evropski ravni.
[2]
Skozi razvoj ideje o UTD so se pojavile razli?ne razprave udejanjenja bodisi v izvorni ali neizvedeni oziroma ?isti obliki, ki je neselektivna in ne pogojena, bodisi v eni izmed izvedenih ali ne izvornih razli?ic UTD, ki so selektivne in pogojene. V izvedenih oblikah je lahko UTD razli?no pogojen, kategori?en ali selektiven temeljni dohodek, ki je lahko parcialen, netrajen, segmentiran ali neindividualen dohodek.
[2]
Izvorna ali nepogojena oblika UTD
[
uredi
|
uredi kodo
]
V izvorni oziroma ?isti obliki je UTD povsem nepogojen, neselektiven, reden in individualen dohodek, ki ni vezan na ekonomsko aktivnost posameznika ali drugo obliko dru?beno koristnega udejstvovanja ter je neodvisen od premo?enjskega stanja in drugih prihodkov posameznika. Ob tem mora biti dovolj visok, da posameznika zagotavlja zadostno vi?ino sredstev za ?loveka dostojno ?ivljenje ter mu omogo?a socialno vklju?enost.
[2]
Temelji na na?elu preverjanja upravi?enosti do tovrstnega dohodka na podlagi socialnega in ekonomskega stanja posameznika in je namenjen tistim posameznikom, ki z lastnimi dohodki ne dosegajo praga rev??ine, in sicer ne glede na njihovo sedanjo ali preteklo ekonomsko aktivnost. Selektivne oblike torej temeljijo na delitvi na pomo?i potrebne in pomo?i nepotrebne. Glede na svojo naravo je selektivni UTD najbolj soroden obstoje?im denarnim in socialnim pomo?em, zato je v primeru obstoja sistema socialnega varstva nepotreben.
[2]
Velika ve?ina pogojenih in nepogojenih oblik UTD je razli?no pogojenih. Pogojenost je sicer v nasprotju z osnovno zamislijo in namenom UTD, saj naj bi predstavljal edini ukrep, s katerim je mogo?e vsakomur zagotoviti brezpogojno pravico do sredstev za pre?ivetje. Hkrati pa je vztrajanje pri idealu popolne nepogojenosti UTD v praksi neustrezno.
[2]
Namenjen naj bi bil zgolj dolo?enim skupinam prebivalstva. Dolo?ene kategori?ne oblike UTD bi lahko bile ustrezna mo?nost za uvedbo oziroma v za?etnih fazah uvajanja v sistem UTD ali pa kot trajen element sistema socialne varnosti, z namenom zmanj?evanja stopnje rev??ine in socialne izklju?enosti najbolj rizi?nih skupin prebivalstva. Taka oblika pa je v praksi lahko ustrezna le, ?e se v ustrezno utemeljijo in definirajo lo?nice med kategorijami.
[2]
Parcialni ali delni UTD je v nasprotju v polnim UTD dolo?en pod pragom rev??ine in kot tak ne zado??a osnovnim ?ivljenjskim potrebam oziroma dostojnemu ?ivljenju. Prvotne definiciji UTD niso vsebovale dolo?ila o vi?ini takega dohodka, zato so utemeljitve dopu??ale vi?ine UTD, ki so lahko bile vi?je ali ni?je od sredstev, potrebnih za zadovoljitev osnovnih potreb upravi?encev. V skladu s sodobnej?o opredelitvijo UTD, ki je bila tudi sestavni del evropske dr?avljanske pobude o UTD, mora biti emancipacijski UTD dovolj visok, da lahko zagotavlja ?loveku dostojno ?ivljenje, ustrezno socialno vklju?enost ter prepre?uje materialno rev??ino. V tem kontekstu so lahko parcialne oblike UTD neustrezne, saj v primeru, da vi?ina UTD ne dosega meje tveganja rev??ine in zato ne more zagotavljati ustrezne socialne varnosti.
[2]
Neindividualne oblike UTD
[
uredi
|
uredi kodo
]
Pravica do UTD je utemeljena kot individualna pravica, ki ni odvisna od zakonskega stanu, sobivanja, sestave gospodinjstva, skupnih dohodkov ali lastnine drugih ?lanov dru?ine. V ?isti obliki UTD je dohodek vezan na posameznika, medtem ko je pri neindividualnih oblikah vezan na posamezno gospodinjstvo, kar pomeni, da ne gre za individualno pravico.
[2]
Kontributivne oblike UTD
[
uredi
|
uredi kodo
]
Sistem UTD naj bi bil v osnovi nekontributiven, torej dav?no financiran sistem. Obstajajo pa tudi predlogi, ki se nana?ajo na prispevno financiranje tovrstnega dohodka. Tovrstni predlogi so nastali kot odraz iskanja na?inov uvedbe UTD, v okviru katerih naj bi se ukinile posamezne dajatve iz sistema socialnih zavarovanj, medtem ko bi se obstoje?i prispevki zanje zgolj preoblikovali v prispevke za financiranje sistema UTD.
[2]
Temelji na ideji, da bi bila pravica do UTD ?asovno omejena, na primer, na obdobje enega leta, pri ?emer bi posameznik sam odlo?al o ?asu uveljavljanja te pravice. Uvedba take oblike UTD bi zahtevala manj javnofinan?nih izdatkov kot izvorna oblika, hkrati pa bi UTD v taki obliki lahko spodbujal pridobivanje izku?enj, omogo?al dodatna izobra?evanja, nudil ve? ?asa za odkrivanje novih prilo?nosti, omogo?al bolj?e mo?nosti, nudil kakovostnej?e pre?ivljanje prostega ?asa in podobno.
[2]
Segmentirane oblike UTD
[
uredi
|
uredi kodo
]
Tovrstna oblika UTD vklju?uje predpostavljene modele razli?nih vi?in tega dohodka, glede na posamezne skupine upravi?encev. Do UTD so upravi?eni vsi, a v razli?ni vi?ini dohodka. Obseg pravice do prejemkov variira zlasti glede na starostne skupine upravi?encev.
[2]
Prednosti in slabosti sistema UTD
[
uredi
|
uredi kodo
]
Najpomembnej?e prednosti sistema UTD se ka?ejo v njegovi izvorni obliki, in sicer kot brezpogojen, univerzalen in individualen na?in zagotavljanja socialne varnosti. Temeljna prednost UTD je v zagotavljanju eksisten?ne varnosti, v obliki minimalnega temeljnega dohodka. Pomembna prednost bi bila zni?anje stro?kov upravljanja ter ni?ja stopnja potrebne administracije glede na obstoje?i sistem socialne varnosti. Pravica do UTD kot pravica do individualne in svojevrstne dajatve iz sistema socialne varnosti, ki odpravlja selekcionizem (na?elo univerzalnosti), bi lahko vzpostavila ve?jo transparentnost in fleksibilnost sistema. Uvedba UTD naj bi bila v skladu z na?eli razvoja trajnostne dru?be in morda razvoja pravi?nej?ih razmerij, saj bi lahko nevtralizirala dolo?ene negativne u?inke procesov globalizacije in omejila nara??ajo?o mo? neoliberalnih politik. Pravica do brezpogojnega dohodka bi lahko v sistemu socialnih pomo?i vplivala na odpravo kategorizacije in z njo povezanih izzivov, na odpravo preverjanja premo?enjskega stanja upravi?encev ter posledi?no do odprave stigmatizacije posameznikov pri uveljavljanju pravic, kar bi imelo pozitiven vpliv na ohranjanje dostojanstva. V okviru najpomembnej?ih sociolo?kih vidikov prina?a prednosti glede krepitve enakosti, potencial UTD pri nadaljnjem razvoj na?el demokrati?nosti in vpliv na nekatere vrste socialne pravi?nosti. Z zagotavljanjem enakih osnovnih materialnih izhodi??, bi lahko pospe?ili tudi proces dru?bene integracije. Uvedba UTD naj bi vplivala na zagotavljanje ve?je svobode v dru?bi, pove?ala kakovost ?ivljenja ter izbolj?ala mo?nosti samouresni?itve. Pravica do UTD naj bi se pozitivno vplivala na pridobivanje novih znanj, vi?jo stopnjo vklju?itve posameznikov v dru?beno ?ivljenje ter na spodbujanje ustvarjalnosti. Kljub temu, da se lahko z UTD pove?a mo?nost svobodne izbire, ?e vedno ne bi bili vsi upravi?enci enako sposobni, motivirani in zmo?ni udejanjenja ?ir?ih mo?nosti in prilo?nosti. UTD naj bi med drugim omogo?al tudi neodvisnost posameznika od razmer na trgu, vendar so le te spiritus agens UTD in regulator njegove vi?ine.
[2]
Tradicionalni sistemi socialne varnosti pomenijo glede na zna?ilnosti in u?inke nasprotje UTD in so zaradi tega te?ko uskladljivi. Slovenski socialni sistem je primer sestavljenega oziroma raz?lenjenega sistema in kot tak lahko u?inkovito zagotavlja dajatve in pomo?i ob nastanki socialnega primera. V skladu z nekaterimi predlogi naj bi UTD nadomestil posamezne dajatve tako iz socialnih zavarovanj kot tudi iz socialnega varstva in nekatere dru?inske prejemke. ?e zlasti ne more UTD nadomestiti obstoje?ega sistema socialnih zavarovanj. Pojavi se vpra?anje ali bi lahko UTD prevzel dopolnilno vlogo v sodobni socialni dr?avi, ki jo ima sistem socialnih zavarovanj. Pomembna nevarnost uvedbe UTD obstaja v mo?nosti destabilizacije celotnega sistema socialne varnosti in socialne politike. Za sisteme socialne varnosti je posebej pomembna stabilnost, in ?e je le ta ogro?ena, se zni?a tudi stopnja socialne varnosti, zmanj?a zaupanje v pravo socialno dr?avo in pove?a potreba po razli?nih zasebnih zavarovanjih, saj javni sistemi socialne varnosti, v tem primeru niso ve? zanesljivi. Ena izmed temeljnih slabosti UTD je ogro?anje udejanjenja pravic do dela. Pravico do UTD ni mogo?e udejanjiti brez pravice do dela, katero UTD v dolo?eni meri zanika.
Paradoksalen
konflikt pravice do dela proti svobodi nedela oziroma pravice do UTD proti pravice do nedela vsebuje strate?ko pomanjkljivost koncepta UTD. Dodatno te?avo predstavlja tudi dejstvo, da bi lahko UTD celo krepil ekonomsko neaktivnost in s tem pove?al problematiko brezposelnosti. V primeru, da bi bil tovrstni dohodek dolo?en v relativno visokem znesku, bi lahko posameznike spodbujal k nedelu. S tega vidika bi morala biti pravica do UTD pogojena z obveznostjo dru?beno koristnega dela, kar pa spet postavlja pod vpra?anje smiselnost UTD. Pravica do dela je s pravico do socialne varnosti v ve?ji ali manj?i meri usklajena v obstoje?em socialnem sistemu in posledi?no pravica do UTD ni potrebna. V primeru, da bi bil UTD prenizek pa bi ohranil potrebo po obstoje?ih sistemih socialne varnosti. Univerzalni in tradicionalni sistemi socialne za??ite v dru?bi ustvarjajo kulturo odvisnosti in vzpostavljajo prenos sredstev zlasti iz najbolj premo?nih na premo?ne in ne zgolj na pomo?i potrebne osebe. S tega vidika UTD za ve?ino udele?encev ne bi pomenil nobene spremembe, ob tem pa bi se lahko socialni polo?aj revnih in socialno izklju?enih posameznikov v dru?bi ?e poslab?al. Te?ava, ki se pojavi je ta, da bi lahko UTD bil nezadosten za posameznike, ki potrebujejo denarno pomo? in nezadosten za tiste, ki potrebujejo pomo? v naravi, ne nazadnje pa nepotreben za tiste posameznike, ki pomo?i ne potrebujejo. V okviru potencialih nevarnosti bi lahko UTD prinesel s seboj morebitne migracijske u?inke. V tem kontekstu bi se lahko vzpostavila identi?na vpra?anja evropskih migracij kot v obstoje?em sistemu socialne varnosti, pri ?emer bi lahko bili u?inki UTD radikalnej?i. Vse to bi lahko spro?ili mednarodno krizo in uni?ujo?e vplivalo na trg dela. ?e ena pomanjkljivost v kontekstu ekonomskih vidikov so visoki stro?ki, ki bi nastali z uvedbo UTD, ?e posebej v primeru povsem nepogojenega, univerzalnega in individualnega temeljnega dohodka. Zagotavljanje sredstev za financiranje sistema UTD bi lahko zahtevalo bodisi uvedbo novih davkov ali pa povi?anje stopenj ?e obstoje?ih davkov.
[2]
- ↑
Van Parijs, P. (2000). Basic Income: A Simple and Powerful Idea for the Twenty-First Century. Pridobljeno 12.9.2017, s strani: https://www.ssc.wisc.edu/~wright/929-utopias-2013/Real%20Utopia%20Readings/RedesigningDistrCh1.pdf
- ↑
2,00
2,01
2,02
2,03
2,04
2,05
2,06
2,07
2,08
2,09
2,10
2,11
2,12
2,13
2,14
Mihali?, R. in Strban G. (2015). Univerzalni temeljni dohodek. Ljubljana: In?titut za ekonomska raziskovanja, Ekonomska fakulteta Ljubljana.
- ↑
≫Basic income≪
. Pridobljeno 12. septembra 2017
.