Tupoljev Tu-144

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tu-144
Prototip Tu-144 v letu, 1. februar 1969
Vloga Nadzvo?no potni?ko letalo
Proizvajalec/-ci Tupoljev OKB
Krstni polet 31. december 1968
Uveden 26. december 1975
Status Upokojen
Glavni uporabniki Aeroflot
Komisariat za letalsko industrijo
NASA
Izdelovan 1968?1984
?tevilo izdelanih 16
Tu-144
Tu-144 na berlinskem letali??u
Tu-144LL

Tupoljev Tu-144 ( NATO oznaka: " Charger' "), "vzdevek Konkordski", je bilo prvo komercialno nadzvo?no potni?ko letalo . Razvili so ga v Sovjetski zvezi v biroju OKB Tupoljev, pod vodstvom Alekseja Tupoljeva. S programom so za?eli leta 1962 in sta s Concordom edini komercialni nadzvo?ni potni?ki letali. Prvi prototip je poletel 31. decembra 1968 blizu Moskve, dva meseca pred Concordom. 26. maja 1970 je kot prvo komercialno letalo preseglo 2 Macha .

Leta 1973 Tu-144 strmoglavil na Pari?kem letalskem sejmu. To je podalj?alo razvojni ?as, v komercialno uporabo je vstopil dve leti po Concordu. Maja 1978 je strmoglavil drugi Tu-144D. Flota je bil prizemljena po samo 55 rednih letih na relaciji Moskva - Almati (Alma-Ata) ; potni?ki prevozi so trajali le sedem mesecev, od 1. novembra 1977 do 1. julija 1978. Potem so letalo ob?asno uporabljali kot tovorno letalo do leta 1983 s samo 102 komercialnimi leti. Skupno so letala Tu-144 vzletela 2556 krat in dosegla nelet 4110 ur.

Razlog za prenehanje komercialne uporabe so bili previsoki stro?ki za vzdr?evanje in gorivo, ob nizki kupni mo?i sovjetskih prebivalcev.

Poleg komercialnih letov so letala uporabljali za treniranje pilotov Burana v ruski vesoljski agenciji. Uporabljala ga je tudi ameri?ka vesoljska agencija NASA .

?eprav je zelo podoben Concordu, ima malce druga?na krila, motorje in krmilni sistem. Concorde ima elektronsko krmiljene motorje, Tupoljev pa slab?e sisteme za krmiljenje motorjev in zaviranje. Tu-144 je poleg Tu-134 edino komercialno letalo z zaviralnim padalom . Concorde je uporabljal gorivo za hlajenje potni?ke kabine med letom, pri nadzvo?nem letu se namre? letalo zaradi trenja zelo segreje. Tu-144 je uporabljal lo?ene sisteme, zaradi ?esar se je pove?ala te?a.

Za dvakratno hitrost zvoka so za?eleni turboreaktivni motorji (Concorde je uporabil Rolls-Royce/Snecma Olympus 593), ki pa niso bili na voljo v Rusiji. Zato so uporabili turboventilatorske Kuznecov NK-144. Imeli so ve?ji zra?ni upor in so zahtevali uporabo dodatnega zgorevanja za potovalno hitrost 2430 km/h. Letalo je imelo manj?i dolet v primerjavi z Concordom. Model Tu-144D (6 proizvedenih letal) je imel turboreaktivne Kolesov RD-36-51, ki so skoraj podvojili doseg na 6500 kilometrov.

Pristajanje tako Tu-144 kot Concorda je precej te?je v primerjavi s konvencionalnimi potni?ki letali . Imata manj?i razpon kril, krili sta o?ji in delta oblike, zato je potrebna ve?ja pristajalna hitrost. Tudi vidljivost je slab?a, na Tu-144 se pilotska kabina lahko nagne navzdol za la?je pristajanje.

Shema

Tehni?ne specifikacije [ uredi | uredi kodo ]

  • Posadka: 3
  • Kapaciteta: 140 potnikov (11 prvi razred & 129 ekonomski)
  • Dol?ina: 65,50 m (215,54 ft)
  • Razpon kril: 28,80 m (94,48 ft)
  • Vi?ina: 12,50 m (41,00 ft)
  • Povr?ina kril: 506,35 m² (5450 ft²)
  • Prazna te?a: 99200 kg (218500 lb)
  • Nalo?ena te?a: 125000 kg (275330 lb)
  • Maks. vzletna te?a: 207000 kg (455950 lb)
  • Motorji: 4 × Kolesov RD-36-51 reaktivni motor, 200 kN (44.122 lbf) vsak
  • Potovalna hitrost: Mach 2,15 (2.120 km/h (1.320 mph))
  • Najve?ja vi?ina leta: 20.000 m (65.600 ft)
  • Hitrost vzpenjanja: 3.000 m/min (9.840 ft/min)
  • Obremenitev kril: 410,96 kg/m² (84,20 lb/ft²)
  • Razmerje potisk/masa: 0,44

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]