Tulle

Tulle
Lega
Zemljevid
Tulle se nahaja v Francija
Tulle
Tulle se nahaja v Nova Akvitanija
Tulle
45°15′57″N 1°46′20″E  /  45.26583°N 1.77222°E  / 45.26583; 1.77222
Dr?ava Francija
Regija Nova Akvitanija
Departma Correze
Okro?je Tulle
Kanton sede? ?tirih kantonov
Interkomunaliteta Skupnost ob?in
Pays de Tulle
Upravljanje
 ? ?upan (2008-2014) Bernard Combes ( Socialisti?na stranka )
Povr?ina
1
24,44 km 2
Prebivalstvo
  (1 januar 2021) [1]
13.992
 ? Gostota 570 preb./km 2
?asovni pas UTC+01:00 ( CET )
 ?  Poletni UTC+02:00 ( CEST )
INSEE / Po?tna ?tevilka
19272 /19000
Nadmorska vi?ina 185?460 m
(povp. 212 m)
1 Podatki francoske zemlji?ke knjige, ki ne vklju?ujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km 2 in re?nih estuarijev.

Tulle ( okcitansko Tula ) je naselje in ob?ina v osrednji francoski regiji Limousin , prefektura departmaja Correze . Leta 1999 je naselje imelo 15.647 prebivalcev.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Kraj le?i v pokrajini Limousin na zahodnem robu Centralnega masiva ob reki Correze , 100 km ju?no od sredi??a regije Limogesa .

Uprava [ uredi | uredi kodo ]

Tulle je sede? ?tirih kantonov:

Naselje je tudi sede? okro?ja, v katerega so poleg njegovih vklju?eni ?e kantoni Argentat , Correze , Egletons , Lapleau , Mercœur , La Roche-Canillac , Saint-Privat , Seilhac , Treignac in Uzerche s 76.997 prebivalci.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Ime kraja izhaja od boginje Tutelle, kateri je bil v rimskem ?asu posve?en tamkaj?nji tempelj. Prvotni samostan sv. Mihaela, ustanovljen v 7. stoletju, je bil med invazijo Normanov leta 846 poru?en. Novej?a v 12. stoletju zgrajena opatija je bila leta 1317 po dekretu pape?a Janeza XXII. povzdignjena v katedralo novoustanovljene ?kofije Tulle .

Med stoletno vojno so kraj dvakrat osvojili Angle?i ( 1346 in 1369 ), vmes je v kraju razsajala kuga.

Med verskimi vojnami je kraj leta 1577 uspel zadr?ati prvi napad hugenotov , vendar so se ga le-ti kasneje v letu 1585 uspeli polastiti in opusto?iti.

V ?asu francoske revolucije je bil kraj ponovno na udaru. Katedrala in opatijske zgradbe so bile tako preurejene v tovarno oro?ja. Cerkev je bila ponovno odprta za bogoslu?je v letu 1803, naziv katedrale pa je pridobila nazaj v letu 1823 .

Med drugo svetovno vojno, 9. junija 1944 , je 2. SS-tankovska divizija ≫Das Reich≪ izvedla masaker nad 99-imi doma?ini, 101-ega pa deportirala.

Zanimivosti [ uredi | uredi kodo ]

Katedrala Notre-Dame de Tulle

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]


  1. ≫Populations legales 2016≪ . Nacionalni in?titut za statisti?ne in gospodarske raziskave . Pridobljeno 25. aprila 2019 .