Tripoli ( arabsko ??????, Trablos ) je drugo najve?je libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, ve?inoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki le?i v severnem delu dr?ave, pribli?no 85 km severno od Bejruta , ob obali Sredozemskega morja . ?ezenj te?e reka Abu Ali . Uradno gre za somestje dveh mest. Srednjeve?ki Tripoli le?i pod citadelo nekoliko stran od obale, na polotoku, na mestu anti?nega Tripolija, pa danes le?i sodobno mesto El Mina (kar pomeni ≫pristani??e≪).

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

?eprav je mogo?e, da je bilo dana?nje mesto poseljeno ?e prej, najstarej?i dokazi segajo v ?as pozne bronaste dobe v 14. stoletju pr. n. ?t. V 9. in 8. stoletju pr. n. ?t. so feni?anski trgovci iz Sidona , Tira in Arvada (dana?nji Tartus v Siriji ) ob pristani??u ustanovili tri lo?ene obzidane naselbine, ki so slu?ile trgovini med omenjenimi mestnimi dr?avami. Leta 539 pr. n. ?t. so jih zasedli Perzijci . V 4. stoletju pr. n. ?t. so te tri mestne dr?ave v Tripoliju (takrat znanem kot Athar oz. Kaditis ) ustanovile federacijo in razglasile neodvisnost od Perzije. Upor, katerega ?ari??e je kmalu pre?lo v Sidon , so Perzijci zadu?ili tik preden je njihov imperij osvojil Aleksander Veliki . V dobi helenizma je mesto dobilo dana?nje ime, ki v gr??ini pomeni ≫ tri mesta ≪, in cvetelo kot trgovsko sredi??e z ugodnim dostopom do zaledja. Pod Selevkidi je podobno kot ostala obalna mesta u?ivalo skoraj popolno avtonomijo . Razcvet se je nadaljeval tudi kasneje pod Rimljani in Bizantinci , dokler ga ni leta 551 mo?an potres popolnoma poru?il.

Po potresu si je mesto nekoliko opomoglo in v pribli?no stoletju spet pridobilo nekaj pomena, dokler ga niso leta 635 pri?ele oblegati arabske ?ete pod poveljstvom Muavije . Ko se sestradano mesto ni ve? moglo braniti, so prebivalci s pomo?jo bizantinskega ladjevja pobegnili po morju in Muavija je v mestu nastanil garnizijo in judovsko kolonijo . Leta 685 so ga znova zasedli Bizantinci in ga zadr?ali za 20 let , ko so ga znova osvojili Arabci in vklju?ili v omajadski , kasneje pa v abasidski kalifat . Ob koncu 10. stoletja , ko je bil na obzorju ?e o?iten zaton Abasidov, so mestu zavladali Fatimidi in vladali do leta 1069 , ko je ?iitski kadija (sodnik) iz rodbine Banu Amar razglasil neodvisnost. V tem obdobju, ko je Tripoli ?e bil cveto?e industrijsko mesto, obkro?eno s sadovnjaki , nasadi oljk , dateljnovih palm in sladkornega trsa , je postal znan ?e po ?oli Dar al-Ilm (≫hi?a kulture≪), katere knji?nica naj bi vsebovala pribli?no 100.000 knjig .

Ko so se kri?arji leta 1099 prvi? pribli?ali Tripoliju, ga niso napadli, saj se jim je mudilo proti Jeruzalemu , svoje pa sta dodala ?e neuspe?no obleganje bli?nje Arke in bogata podkupnina mestnega vladarja. Tri leta kasneje se Raymond de Saint-Gilles ni ve? mogel upreti bogastvu mestnega zaledja. Njegovih 300 mo? je uspelo premagati zdru?eno vojsko Tripolija, Damaska in Homsa , zatem pa je dal na vzpetini vzhodno od takratnega mesta (dana?nja El Mina) zgraditi utrdbo , s katero je nadzoroval vso trgovino, ki je po kopnem potekala z mestom. Tripolijski vladar Fakhr al-Mulk je izvedel ve? napadov na utrdbo in v enem izmed njih so leta 1104 uspeli smrtno raniti Raymonda, ki je nato ?e na smrtni postelji sklenil premirje, da Tripoli v zameno za opustitev napadov dobi prost prehod z zaledjem. Premirje ni trajalo dolgo. ?e naslednjega leta je Raymonda nasledil njegov bratranec Guillaume Jourdain in s pomo?jo genovskega ladjevja znova vzpostavil blokado mesta. Tripoli se je ?tiri leta obupno upiral oblegovalcem, vmes se je leta 1108 Fakhr al-Mulku uspelo izmuzniti iz mesta, vendar v Bagdadu niso usli?ali njegovih pro?enj za pomo?. Kon?no se je 26. junija 1109 mesto vdalo kri?arjem, ki so ga opusto?ili in za?gali ?olo Dar al-Ilm skupaj s slovito knji?nico. Ustanovljena je bila Tripolijska grofija , ki se je raztezala med Biblosom in Kalat Markabom v dana?nji Siriji.

Opuste?eno mesto so kmalu obnovili, za?ivelo je steklarstvo in tkanje svile , nestorijanci in jakobiti so ustanovili sloviti ?oli za filozofijo in medicino , nastale so bolni?nice , samostani , cerkve , mesto je postalo sede? latinske ?kofije . Po 180 letih kri?arske vladavine je leta 1289 po ve? kot enomese?nem obleganju mesto zavzel mamelu?ki sultan Kalaun , ki je ukazal ve?ino prebivalcev pobiti ali zasu?njiti ter do tal poru?iti pristani?ko mesto na polotoku. Namesto tega je dal zgraditi novo mesto pod kri?arsko citadelo. Pod mamelu?ko in od leta 1516 dalje pod otomansko vladavino je novonastalo mesto znova zacvetelo kot trgovsko in kulturno sredi??e, kjer so nastale ?tevilne mo?eje , medrese , hani in tr?nice ( suki ). Leta 1860 je bil vklju?en v mutasarifijo (tur?ko upravno enoto) Libanon in bil skupaj z Bejrutom in Sidonom pod neposrednim otomanskim nadzorom. Leta 1920 je bil vklju?en v francosko mandatno obmo?je Veliki Libanon .

Ob razglasitvi neodvisnega Libanona je Tripoli postal upravno sredi??e severa dr?ave, vendar je ve?insko muslimansko mesto postalo nekak?no sredi??e nezadovoljstva nad maronitsko vladavino. Ob izbruhu libanonske krize leta 1958 so se v Tripoliju utaborili privr?enci Ra?ida Karamija (sunitski voditelj in ve?kratni premier, ki je podpiral Nasejev panarabizem in se trudil pridru?iti Libanon Zdru?eni arabski republiki ) in uspeli v labirintu uli?ic starega dela mesta ve? tednov braniti mesto pred vladno vojsko.

Prvi del libanonske dr?avljanske vojne se je izognil Tripoliju vse do leta 1983 , ko je vanj prispel Jaser Arafat (ki je moral leto poprej po izraelskem vdoru zapustiti Bejrut ). V mestu so izbruhnili spopadi med Arafatovimi privr?enci, razli?nimi sovra?nimi si frakcijami PLO , v spopade so se vme?ali ?e libanonski baathisti in sirske enote. Spopadi, ki so v mestu (ve?ina prebivalcev je bila sicer nevpletena v spopade) povzro?ili veliko ?kode, so se kon?ali po nekaj mesecih, ko se je Arafat konec leta z ladjo umaknil v Tunis . Med in po vojni je prebivalstvo mo?no naraslo. Nekaj po zaslugi naravnega prirastka , nakaj pa zaradi ?tevilnih, predvsem palestinskih , beguncev . Do danes je mesto v veliki meri obnovljeno in ra?una na poslovni in turisti?ni razvoj.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Citadelo je dal ob za?etku 12. stoletja zgraditi kri?arski poveljnik Raymond de Saint-Gilles . Spo?etka se je imenovala Chateau Pelerin , kasneje so jo po Raymondu poimenovali Citadela Raymonda de Saint-Gillesa . Za kri?arji so utrdbo vse do 19. stoletja prezidovali ?e Mameluki in Turki. Do danes so uspeli ve?ino notranjih zgradb obnoviti.

Pod citadelo se nahaja srednjeve?ki Tripoli z labirintom ozkih uli?ic. Ve?ji del tega srednjeve?kega jedra zaseda tr?nica ( suk ), ki sodi med ve?je na Bli?njem vzhodu in kjer se je od srednjega veka le malo spremenilo.

V osr?ju starega jedra le?i Velika mo?eja , kjer je v 12. stoletju prvotno stala cerkev sv. Marije s stolpa . Leta 1294 so Mameluki na njenem mestu pri?eli z gradnjo mo?eje, ki je trajala vse do leta 1315 . Sredi dvori??a stoji s kupolo pokrit vodnjak za obredno umivanje. Kvadratni minaret v lombardskem slogu je najverjetneje slu?il ?e kot zvonik prvotne cerkve.

Izmed ?tevilnih ostalih mo?ej, medres, cerkva idr. velja omeniti ?e han al-Sabun , ke je slovel po milu in ga po nekdanjih receptih izdelujejo ?e danes.

Kljub temu, da je v dana?nji El Mini ob pristani??u nastal anti?ni del Tripolija in se obdr?al vse do mamelu?ke osvojitve, se od takrat ni ohranilo ni?. Ena redkih znamenitosti tega predela je levji stolp ( burd? es-Saba ), ki so ga v 15. stoletju postavili Mameluki kot del serije utrdb obrambe pred Turki. Pri gradnji so uporabili ostanke rimskih stebrov, ki so jih polo?ili vodoravno in s tem utrdili zidove.

Nekaj kilometrov od obal El Mine le?ijo Palmovi otoki s pe??enimi pla?ami , palmami in izviri sladke vode . ?e vedno so vidne ru?evine cerkve iz obdobja mamelu?ke osvojitve, ko se je tja zatekel del tripolijskih kristjanov . V obdobju francoskega mandata so na enega oto?kov naselili zajce , ki so slu?ili lovu francoskih upraviteljev. Danes so otoki pomembni kot gnezdi??e redkih vtst ptic in vali??e zelenih ?elv , zato so bili leta 1992 razgla?eni za naravni park.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest v Libanonu

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Tripoli, Libanon

• Tripoly-City.org
• Tripoli-Lebanon.com Arhivirano 2009-09-13 na Wayback Machine .
• MiddleEastUK.com
• MiddleEast.com
• Destination Lebanon Arhivirano 2006-02-17 na Wayback Machine .
• Tourism @ Lebanon.com