한국   대만   중국   일본 
Tong jabgu kagan - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Tong jabgu kagan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tong jabgu kagan
Kagan Zahodnega tur?kega kaganata
Vladanje 618-628
Predhodnik ?eguj kagan
Naslednik Kulug Sibir (Bagatur kagan)
Rojstvo
Smrt 628 ( {{padleft:628|4|0}} )
Zahodnotur?ki kaganat
Rodbina A?ina
Religija budizem [1]

Tong jabgu kagan , znan tudi kot Tung jabgu in Tong jabgu (tradicionalno kitajsko 統葉護可汗, poenostavljeno kitajsko ???可汗, pinjin T?ng Yehu K?han, Wade-Giles T'ung Yeh-hu K'o-han, srednje kitajsko *t'uong d'?iap-?uo k'a-?an [2] ) je bil od leta 618 do 628 kagan Zahodnega tur?kega kaganata , * ni znano, † 628 .

Tong jabgu je bil brat ?eguja , predhodnega kagana zahodnih Gokturkov , ki je vladal od leta 611 do 618, in ?lan vladarske rodbine A?ina . [3] Na njegovo vladavino se gleda kot na vi?ek Zahodnega tur?kega kaganata. [4]

Ime [ uredi | uredi kodo ]

Njegovo ime je pre?rkovano iz kitajske pismenke 統, ki pomeni "glavna svilena nit > smernica , [5] zdru?iti, poveljevati, vladati" . [6] Karakanidski u?enjak Mahmud al-Ka?gari , ki je ustvarjal v 11. stoletju, je razlagal, da beseda toŋa (Tong) v srednjetur?kem jeziku pomeni "tiger" . [7] Gerard Clauson mu ugovarja in trdi, da beseda toŋa pomeni "heroj, izemen voj??ak" . [8]

Vladanje [ uredi | uredi kodo ]

Goktur?ki kaganati v njihovem najve?jem obsegu okoli leta 600

Tong jabgu je vzdr?eval tesne odnose s kitajsko dinastijo Tang in se morda poro?il z eno od kitajskih princes. [9] Kagana je opisal kitajski budisti?ni romar ?uanzang med obiskom tur?ke zahodne prestolnice Sujab. [10] Gao in La Vaissiere se s tem ne strinjata in trdita, da romar ni opisal njega, ampak njegovega sina Si jabguja . [11] [12] ?uanzang je kagana opisal takole:

Kan je nosil zeleno satenasto obleko. Njegovi lasje so bili dolgi deset metrov in prosto vise?i. ?elo mu je ovijal trak iz bele svile, zvezan v zatilju. Navzo?i slu?abniki, ki jih je bilo dvesto, so vsi nosili vezena obla?ila in stali na njegovi desni in levi. Preostanek njegovega voja?kega spremstva [je bil] oble?en v krzno, ser? in fino volno. Vojaki s sulicami, praporci in loki so stali v vrsti, jezdeci kamel in konj pa so se raztezali dale? izven [pogleda]. [13]

Po pisanju v Stari knjigi Tangov so Tong jabgujevo vladavino ?teli za zlato dobo Zahodnega goktur?kega kaganata:

Tong Jehu kagan je pogumen in zvit ?lovek. Dober je v vojnih ve??inah. Nadziral je plemena Tielejev na severu, se soo?il s Perzijo na zahodu in se povezal s Kasmiro ( Ka?mir ) na jugu. Podrejene so mu vse dr?ave. Vladal je deset tiso? mo?em s pu??icami in loki ter vzpostavil svojo oblast nad zahodno regijo. Zasedel je de?elo Vusun in svoj ?otor preselil v ?ian?uan severno od Ta?kenta. Vsi knezi zahodne regije so postali njegovi elteberji (vazali). Mo? zahodnih Turkov ?e nikoli ni dosegla tak?ne stopnje. [14]

Pohodi proti Perziji [ uredi | uredi kodo ]

Sasanidska trdnjava v Derbentu , zgrajena za obrambo pred nomadi s severa; Derbent je igral klju?no vlogo v Tong jabgujevih pohodih v Perzijo

Tong jabgu se je vojskoval s Sasanidi v Iranu . V zgodnjih 620. letih je kaganov ne?ak Bori ?ad vodil vrsto napadov ?ez Kavka?ko gorovje na perzijsko ozemlje. ?tevilni zgodovinarji so prepoznali Tong jabguja kot Ziebela, omenjenega v bizantinskih virih. Ziebel je (kot hazarski kagan) v letih 627?628 sodeloval s cesarjem Heraklijem na Kavkazu proti perzijskemu sasanidskemu imperiju. [15] Nekateri zgodovinarji ?e dolgo trdijo, da Tong jabguja ni mogo?e istovetiti z Ziebelom ali katerim koli vladarjem Hazarov, in da je morda umrl ?e leta 626. Najnovej?a raziskava na to temo dokazuje, da je njihova trditev pravilna: ?e je Tong res umrl leta 628, je treba Ziebela istovetiti s Tong jabgujevim stricem Sipi kaganom, ki je umoril svojega ne?aka in se za kratek ?as povzpel na prestol. [16] Ime Sipi se je takrat izgovarjalo Zibil. Bil je majhen kagan, ki je vladal v zahodnem delu Tong jabgujevega kaganata, natan?no tako kot Ziebel v bizantinskih virih. Ziebel je v bizantinskih virih opisan kot Tongov brat, v kitajskih virih pa kot njegov stric, kar je dolgo onemogo?alo njegovo identifikacijo. [17]

20 metrov visoka Aleksandrova vrata se raztezajo od obale Kaspijskega jezera do 40 kilometrov oddaljenega Kavkaza in ?e stojijo

Dr?avna uprava [ uredi | uredi kodo ]

Tong jabgu je za upravljanje razli?nih plemen in vladarjev pod njegovim vrhovnim gospodstvom imenoval guvernerje ali tudune . [10] Poveljnik Hazarjev , najzahodnej?ega tur?kega plemena, ki je bilo zvesto Zahodnim Gokturkom, je bil po vsej verjetnosti Tong jabgujev ne?ak Bori ?ad. Ta veja dru?ine je morda sredi 7. stoletja dala Hazarjem njihove prve kagane. [18]

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

Tong jabguja je okoli leta 630 umoril njegov stric Kulug Sibir , prista? dulujske frakcije. Po njegovi smrti se je kaganat v veliki meri razsul. ?eprav je obstajal ?e nekaj desetletij, preden je padel pod kitajsko oblast, so mnoga vazalna plemena postala neodvisna. Neodvisne so postale tudi ?tevilne dr?ave naslednice, vklju?no s Hazarskim kaganatom in Veliko Bolgarijo . [19]

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Kagan je imel najmanj dva sinova:

  • Si jabguja in
  • Tardu? ?ada (達頭?), jabguja Baktrije .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Allchin Raymond Allchin (2019). The Archaeology of Afghanistan: From Earliest Times to the Timurid Period: New Edition . str. 5?96.
  2. ↑ Golden, P.B. An Introduction to the History of the Turkic Peoples . Series: Turcologica, 9 . Wiesbaden: Otto-Harrassowitz. str. 135, 71.
  3. ↑ Christian 260
  4. ↑ Golden, Nomads , str. 30.
  5. ↑ Zadrapa, L. (2017). Structural Metaphor at the Heart Of Untranslatability in Ancient Chinese and Ancient Chinese Texts: a Preliminary Study Of The Case Of The Lexical Field of 'Norm'" in Philologica . Zv. 4. Charles University: Karolinum Press. str. 42.
  6. ↑ Xue 284
  7. ↑ Maħm?d al-Ka??ari (1982). Robert Dankoff; James Kelly (ur.). D?w?n Lu??t al-Turk . Sources of Oriental Languages and Literature. Zv. 2. str. 337.
  8. ↑ Clauson, Gerard (1972). An Etymological Dictionary of Pre-Thirteenth-Century Turkish . Oxford: Clarendon Press. str.  515 .
  9. ↑ Golden, Introduction , str. 135.
  10. ↑ 10,0 10,1 Christian 260.
  11. ↑ Gao 113.
  12. ↑ La Vaissiere 2010.
  13. ↑ Prirejeno po Watters I:74,77.
  14. ↑ Ying, Lin. Western Turks and Byzantine gold coins found in China - Transoxiana
  15. ↑ Golden, Introduction , str. 135; Christian, str. 260.
  16. ↑ La Vaissiere 2013.
  17. ↑ La Vaissiere 2010b
  18. ↑ Christian, str. 283; Artamanov, str. 170?180.
  19. ↑ Christian, str. 260?285.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Artamonov, Mikhail. Istoriya Khazar . Leningrad, 1962.
  • Brook, Kevin Alan. The Jews of Khazaria . 3rd ed. Rowman & Littlefield Publishers, Inc, 2018. ISBN   978-1-5381-0342-5
  • Christian, David. A History of Russia, Mongolia and Central Asia. Blackwell, 1999.
  • Gao Lei. "Revision of Zhongguo Lishi Da Cidian's Sui Tang Wudai Juan (Comprehensive Dictionary of Chinese History, vol. Sui, Tang and Five Dynasties)" . Journal of Yantai Normal Institute's Philosophy & Social Sciences, 2001.
  • Gibbon, Edward. The History of the Decline and Fall of the Roman Empire . London, 1845.
  • Golden, Peter Benjamin. Introduction to the History of the Turkic Peoples. Wiesbaden: Harrasowitz, 1992.
  • Golden, Peter Benjamin. Khazar Studies: An Historio-Philological Inquiry into the Origins of the Khazars. Budapest: Akademiai Kiado, 1980.
  • Golden, Peter Benjamin. Nomads and Sedentary Societies in Medieval Eurasia . Washington, D.C.: American Historical Society, 1998.
  • Klyashtorny, S.G. and T.I. Sultanov. Kazakhstan . Alma-Ata, 1992.
  • La Vaissiere, E. de "Notes sur la chronologie de Xuanzang" Journal Asiatique 298.1 2010 pp. 157?168. [1]
  • La Vaissiere, E. de "Oncles et freres : les qaghans Ashinas et le vocabulaire turc de la parente" Turcica 42, 2010, p. 267?277 [2]
  • La Vaissiere, E. de "Ziebel Qaghan identified" in C. Zuckerman (ed.), Constructing the 7th century (Travaux et memoires 17), Paris 2013, pp. 741?748 [3]
  • Mango, C. & R. Scott (trans.), The Chronicle of Theophanes Confessor , Oxford University Press, 1997.
  • Movses Kagankatvatsi. История агван Моисея Каганкатваци, писателя X века (trans. and ed. by Patkanov). St. Petersburg, 1861.
  • Xue, Zongzheng. A History of Turks . Beijing: Chinese Social Sciences Press, 1992. ISBN   7-5004-0432-8 .
Tong jabgu kagan
Klan A?ina
Rojen: ni znano Umrl: 628
Predhodnik:
?eguj kagan 		Kagan Zahodnega tur?kega kaganata
618 - 628 		Naslednik:
Kulug Sibir
Splo?no
Narodne knji?nice
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tong_jabgu_kagan&oldid=6142377 ≪