한국   대만   중국   일본 
Toharistan - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Toharistan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Toharistan
Zemljevid Dinastije Tang , ki prikazuje Toharistan (吐火?) na obmo?ju Baktrije na skrajnem zahodu ozemelj pod kitajsko oblastjo
Glavno mesto Balh
Vlada protektorat
Zgodovinska doba zgodnji srednji vek
+
Danes del Afganistan
Uzbekistan
Tad?ikistan

Tokharistan je zgodnjesrednjeve?ko ime za obmo?je, ki je bilo v starogr?kih virih znano kot Baktrija .

V 7. in 8. stoletju n. ?t. je bil Toharistan pod oblastjo kitajske dinastije Tang . Upravljal ga je Generalni protektorat za pacificiranje zahoda . [1] Toharistan je zdaj razdeljen med Uzbekistan , Tad?ikistan in Afganistan .

Imena [ uredi | uredi kodo ]

V veliko jezikih je ime Toharistana izpeljano iz besede Tohara.

  • V starih indijskih virih se Toharistan omenja kot Kraljestvo Tu?ara severozahodno od Indijske podceline. Beseda tu?ara v sanskrtu pomeni sne?en ali hladen . [2] V sanskrtu se zdaj imenuje ????? (Tukh?ra).
  • V stari gr??ini se je regija imenovala Τ?χαροι (T?haroi) ali Taguroi. [3]
  • Latinski zgodovinarji so jo imenovali Tohari. [4]
  • V budisti?nem besedilu Vibhasa-sastra iz 4. stoletja se omenja kot Tokhara.
  • Tibetanci so jo imenovali Thod-kar ali Tho-gar. [3] [5]
  • V kitajskih virih se je imenovala 覩??, Duhuoluo ali 吐火? Tuhuoluo. [6] Prvi? je bila omenjena v obdobju Severnega Veja (386-534). V obdobju dinastije Tang se je ime pre?rkovalo v Tuhuoluo (土豁羅). Druga kitajska imena so bila Doushaluo 兜沙羅, Douquluo 兜?羅 in Duhuoluo 覩貨羅.
  • V hotan??ini se je regija imenovala Taugara, v ujgur??ini Twghry in v armen??ini T'ukri-k'. [3]

Prebivalci [ uredi | uredi kodo ]

Ve? portretov veleposlanikov iz Toharistana je znanih s Portretov davkopla?evalcev Lianga , prvi? naslikanih v letih 526?539. Toharci so bili takrat pod vrhovno oblastjo Heftalitov , ki so v zgodnjem 6. stoletju po?iljali veleposlanike na dvor Ju?nega Lianga.

  • Ambasador Kubodijona na dvoru kitajskega cesarja Juana v njegovi prestolnici Džingdžou (516–520); kopija iz 11. stoletja
    Ambasador Kubodijona na dvoru kitajskega cesarja Juana v njegovi prestolnici D?ingd?ou (516?520); kopija iz 11. stoletja
  • Ambasador Kumedha na dvoru kitajskega cesarja Juana v njegovi prestolnici Džingdžou (516–520); kopija iz 11. stoletja
    Ambasador Kumedha na dvoru kitajskega cesarja Juana v njegovi prestolnici D?ingd?ou (516?520); kopija iz 11. stoletja
  • Ambasadorji Kubodijona, Balha in Kumedha na obisku dvora dinastije Tang okoli leta 650
    Ambasadorji Kubodijona, Balha in Kumedha na obisku dvora dinastije Tang okoli leta 650
  • Podobe Baktrijcev na pozlačeni srebrni skledi, 6. stoletje, Britanski muzej[7][8]
    Podobe Baktrijcev na pozla?eni srebrni skledi, 6. stoletje, Britanski muzej [7] [8]
  • Portreti na srebrni skledi[9]
    Portreti na srebrni skledi [9]
  • Uživanje, verjetno Baktrijcev, upodobljeno na stropu osrednje dvorane Jame 1 v Adžantskih jamskih svetiščih, Indija, 460–480[10][11][12]
    U?ivanje, verjetno Baktrijcev, upodobljeno na stropu osrednje dvorane Jame 1 v Ad?antskih jamskih sveti??ih , Indija, 460?480 [10] [11] [12]

"Toharci" v Tarimski kotlini [ uredi | uredi kodo ]

Ime Toharci se je do zgodnjega 20. stoletja napa?no uporabljalo za indoevropske prebivalce Tarimske kotline z obmo?ij Ku?a in Agni. Avtorji so bili napa?no prepri?ani, da so ti prebivalci po poreklu iz Toharistana (Baktrija). Naziv Toharci ostaja v splo?ni rabi, ?eprav so se indoevropski prebivalci Tarimske kotline verjetno imenovali Agni, Ku?i in Loulani. [13] [14]

Kitajski viri [ uredi | uredi kodo ]

Na nestorijanski steli iz ?i'ana, postavljeni leta 781, je avtor stele, vzhodnosirski kr??anski menih Adam, v sir??ini omenil, da je bil njegov stari o?e misijonar-duhovnik iz Balha (sirsko 고, tardive Balkh) v Toharistanu (sirsko 國語 國이 國이 Tahuristan). [15] [16] [17]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Toharistan in sosednje regije v 8. stoletju

Ozemlje Toharistana je obsegalo gornjo dolino reke Amu Darja med gorovjema Hinduku? na jugu in Pamir-Alaj na severu. [1] Ozemlje je na zahodu segalo do gorovja Badak?an in na jugu do Bamijana. [1] Arabski viri so ?teli Kabul za del ju?ne meje Toharistana in ?aganijan za del njegove severne meje. [1] V o?jem smislu se je Toharistan morda nana?al le na regijo ju?no od Amu Darje. [1] V regiji se je govoril vzhodnoiranski baktrijski jezik, aktualen od 2. do 9. stoletja. [1]

Najpomembnej?e mesto Toharistana je bil Balh , ki je bil sredi??e trgovine med Iranom ( Sasanidskim cesarstvom ) in Indijo . [1]

Toharistan je bil tri stoletja pred muslimansko osvojitvijo Perzije v letih 633?651 n. ?t. izven sasanidske domene. V tem ?asu so v njem vladale dinastije hunskega ali tur?kega porekla, kot so bili Kidariti, Alhonski Huni in Heftaliti . [1] V ?asu arabskega osvajanja je bil Toharistan preko toharskih jabgujev pod oblastjo Zahodnega tur?kega kaganata . [1]

Umetnost zgodnjega srednjeve?kega Toharistana [ uredi | uredi kodo ]

Ohranjena so ?tevilna dela zgodnjesrednjeve?ke toharske umetnosti, ki ka?ejo vpliv budisti?ne umetnosti Gandare . [18]

5. In 6. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

?tevilni avtorji menijo, da so osebe na slikah v Dilberd?in Tepeju in Balalik Tepeju zna?ilne za Heftalite (450?570). [19] V tem kontekstu so bile potegnjene vzporednice z osebami iz jame Kizil v kitajskem Turkestanu , za katere se zdi, da nosijo na splo?no podobna obla?ila. Slike v Balalik Tepeju naj bi bile zna?ilne za kratko obdobje vladavine Heftalitov v prvi polovici 6. stoletja pred prihodom Turkov . [20] [21]

  • Freska iz Dilberdžina, 5.-6. toletje[22]
    Freska iz Dilberd?ina, 5.-6. toletje [22]
  • Fragment freske iz Dilberdžina[23]
    Fragment freske iz Dilberd?ina [23]
  • Detajl stenske slike v Balalik Tepeju, pozno 5.-7. stoletje
    Detajl stenske slike v Balalik Tepeju, pozno 5.-7. stoletje
  • Prikaz banketa iz Balalik Tepeja, 6.-7. stoletje
    Prikaz banketa iz Balalik Tepeja, 6.-7. stoletje

7. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

V slikarstvu obstaja "toharska umetnostna ?ola" z zgledi iz Kalaj Kafirnigana, Kafirkale (Tad?ikistan) in Ad?ina Tepeja, [24] [25] iz obdobja, ko sta budizem in budisti?na umetnost do?ivela preporod, verjetno zaradi sponzorstev in verske strpnosti Zahodnih Turkov (toharskih jabjujev). [26]

  • Budistična stenska slika iz Kalaj Kafirnigana, Narodni muzej starin, Dušanbe, Tadžikistan, 7.-zgodnje 8. stoletje[27][28]
    Budisti?na stenska slika iz Kalaj Kafirnigana , Narodni muzej starin, Du?anbe , Tad?ikistan , 7.-zgodnje 8. stoletje [27] [28]
  • Odrasla (v kaftanih) in otrok, Kafir Kala, Tadžikistan, 7. stoletje, Narodni muzej starin, Dušanbe, Tadžikistan
    Odrasla (v kaftanih) in otrok, Kafir Kala , Tad?ikistan, 7. stoletje, Narodni muzej starin, Du?anbe, Tad?ikistan
  • Glava Bude, Kafir Kala, Tadžikistan, 7. stoletje, N
    Glava Bude, Kafir Kala, Tad?ikistan, 7. stoletje, N
  • Lov, Kafir Kala, Tadžikistan, 7. stoletje, Narodni muzej starin, Dušanbe, Tadžikistan
    Lov, Kafir Kala, Tad?ikistan, 7. stoletje, Narodni muzej starin, Du?anbe, Tad?ikistan
  • Lov, Kafir Kala, Tadžikistan, 7. stoletje, Narodni muzej starin, Dušanbe, Tadžikistan
    Lov, Kafir Kala, Tad?ikistan, 7. stoletje, Narodni muzej starin, Du?anbe, Tad?ikistan

Samanidi and Gaznavidi (10.?11. stoletje) [ uredi | uredi kodo ]

Islamska umetnost se je razvila v Samanidskem in Gaznavidskem cesarstvu v 10.-12. stoletju.

  • Skleda iz Hulbuka, Tadžikistan, 10.-11. stoletje, Narodni muzej starin, Dušanbe, Tadžikistan (KN 1060)
    Skleda iz Hulbuka , Tad?ikistan, 10.-11. stoletje, Narodni muzej starin, Du?anbe, Tad?ikistan (KN 1060)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 Akasoy, Anna; Burnett, Charles; Yoeli-Tlalim, Ronit (14. december 2016). Islam and Tibet ? Interactions along the Musk Routes (v angle??ini). Routledge. str. 51. ISBN   978-1-351-92605-8 .
  2. ↑ Tchouang, Hiuan (1957). Chinese Accounts of India (v angle??ini). Susil Gupta. str. 103.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Diringer, David (1948). Alphabet A Key To The History Of Mankind . str. 348.
  4. ↑ Namba Walter, Mariko (Oktober 1998). ≫Tokharian Buddhism in Kucha: Buddhism of Indo-European Centum Speakers in Chinese Turkestan before the 10th Century C.E.≪ (PDF) . Sino-Platonic Papers . 85 : 2?4.
  5. ↑ Religions and Trade: Religious Formation, Transformation and Cross-Cultural Exchange between East and West (v angle??ini). BRILL. 28. november 2013. str. 81. ISBN   978-90-04-25530-2 .
  6. ↑ For 覩?? as "Tokharistan" see ?承???著作集中 (v kitaj??ini). Beijing Book Co. Inc. Junij 2015. str. 175. ISBN   978-7-999099-49-9 .
  7. ↑ Compareti, Matteo. ≫Some Examples of Central Asian Decorative Elements in Ajanta and Bagh Indian Paintings≪ : 41?42. {{ navedi ?asopis }} : Sklic journal potrebuje |journal= ( pomo? )
  8. ↑ ≫Silver bowl, British Museum≪ . The British Museum (v angle??ini).
  9. ↑ ≫Silver bowl, British Museum≪ . The British Museum (v angle??ini).
  10. ↑ Brancaccio, Pia (2010). The Buddhist Caves at Aurangabad: Transformations in Art and Religion . BRILL. str. 80?82, 305?307 with footnotes. ISBN   978-9004185258 .
  11. ↑ DK Eyewitness Travel Guide India . Dorling Kindersley Limited. 2017. str. 126. ISBN   9780241326244 .
  12. ↑ Compareti, Matteo. ≫Some Examples of Central Asian Decorative Elements in Ajanta and Bagh Indian Paintings≪ : 40?42. {{ navedi ?asopis }} : Sklic journal potrebuje |journal= ( pomo? )
  13. ↑ Namba Walter, Mariko (Oktober 1998). ≫Tokharian Buddhism in Kucha: Buddhism of Indo-European Centum Speakers in Chinese Turkestan before the 10th Century C.E.≪ (PDF) . Sino-Platonic Papers . 85 : 2.
  14. ↑ Diringer, David (1948). Alphabet A Key To The History Of Mankind . str. 347?348.
  15. ↑ Havret, Henri (1848?1901) Auteur du texte (1895?1902). La stele chretienne de Si-ngan-fou. 3 / par le P. Henri Havret,... ; avec la collab. du P. Louis Cheikho,... [pour la IIIe partie] (v angle??ini). str. 61.
  16. ↑ Kurian, George Thomas; III, James D. Smith (2010). The Encyclopedia of Christian Literature . Scarecrow Press. str. 251. ISBN   978-0-8108-7283-7 .
  17. ↑ Godwin, R. Todd (2018). Persian Christians at the Chinese Court: The Xi'an Stele and the Early Medieval Church of the East . Bloomsbury Publishing. str. 10. ISBN   978-1-78673-316-0 .
  18. ↑ LITVINSKY, BORIS; SOLOV'EV, VIKTOR (1990). ≫The Architecture and Art of Kafyr Kala (Early Medieval Tokharistan)≪ (PDF) . Bulletin of the Asia Institute . 4 : 61?75. ISSN   0890-4464 . JSTOR   24048351 .
  19. ↑ Kurbanov, Aydogdy (2014). ≫THE HEPHTHALITES: ICONOGRAPHICAL MATERIALS≪ (PDF) . Tyragetia : 317?334.
  20. ↑ Kurbanov, Aydogdy (2014). ≫THE HEPHTHALITES: ICONOGRAPHICAL MATERIALS≪ (PDF) . Tyragetia : 317?334.
  21. ↑ Frumkin, Gregoire (1970). Archaeology in Soviet Central Asia (v angle??ini). Brill Archive. str. 116?118.
  22. ↑ Dani, Ahmad Hasan; Litvinsky, B. A. (1996). History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, A.D. 250 to 750 (v angle??ini). UNESCO. str. 151. ISBN   978-92-3-103211-0 .
  23. ↑ ≫Les fouilles de la mission archeologique sovieto-afghane sur le site greco-kushan de Dilberdjin en Bactriane≪ (PDF) . Comptes rendus des seances de l'Academie des Inscriptions et Belles-Lettres : 407?427. 1977. [ mrtva povezava ]
  24. ↑ Dani, Ahmad Hasan; Litvinsky, B. A. (Januar 1996). History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, A.D. 250 to 750 (v angle??ini). UNESCO. str. 150. ISBN   978-92-3-103211-0 .
  25. ↑ UNESCO Collection of History of Civilizations of Central Asia : Online chapter .
  26. ↑ Baumer, Christoph (18. april 2018). History of Central Asia, The: 4-volume set (v angle??ini). Bloomsbury Publishing. str. 203?204. ISBN   978-1-83860-868-2 .
  27. ↑ Baumer, Christoph (18. april 2018). History of Central Asia, The: 4-volume set (v angle??ini). Bloomsbury Publishing. str. 203?204. ISBN   978-1-83860-868-2 .
  28. ↑ Litvinskij, B. A. (1981). ≫Kalai-Kafirnigan Problems in the Religion and Art of Early Mediaeval Tokharistan≪ (PDF) . East and West . 31 (1/4): 35?66. ISSN   0012-8376 . JSTOR   29756581 .

Vir [ uredi | uredi kodo ]

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Toharistan&oldid=6103728 ≪