Tubingen
mesto
Tubingen ? Staro mesto (Altstadt) s cerkvenega zvonika
Grb
Tubingen Lega Tubingena v Zvezni republiki Nem?iji
Koordinati : 48°31′12″N 9°3′20″E  /  48.52000°N 9.05556°E  / 48.52000; 9.05556
Zvezna de?ela	Baden-Wurttemberg
Regija	Tubingen
Okro?je	Tubingen
Ustanovitev	1191
Upravljanje
? ?upan	Boris Palmer (Zeleni)
Povr?ina
? Skupno	108,12 km 2
Nadm. vi?ina	341 m
Prebivalstvo
? Skupno	85.383
? Gostota	790 preb./km 2
?asovni pas	UTC+1 ( CET )
?  Poletni	UTC+2 ( CEST )
Omre?na skupina	07071 07073 (Unterjesingen) 07472 (Buhl)
Avtomobilska oznaka	TU
Spletna stran	[ www.tuebingen.de www.tuebingen.de ]

Tubingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni de?eli Baden-Wurttemberg v jugozahodni Nem?iji med rekama Ammer in Neckar . Od glavnega mesta de?ele, Stuttgarta , je oddaljen 30 km. Mesto je upravno sredi??e pokrajine in okro?ja Tubingen.

Ime mesta Tubingen je prvi? uradno zapisano ?e v 12. stoletju. Od nekdaj je znano kot izobra?evalno sredi??e, saj je v mestu nekaj zelo starih fakultet. Leta 1477 ustanovljena Univerza Eberharda Karla je ena najstarej?ih univerz v Nem?iji.

V mestu je 30 ?ol, saj pribli?no 10.000 otrok, mladih in odraslih redno obiskuje ?olo. 17 je osnovnih ?ol, druge so srednje ?ole. Od leta 2014 je pribli?no ena od treh oseb, ki ?ivijo v Tubingenu, ?tudent ali ?tudentka, ^[1] saj je Tubingen staro in slove?e univerzitetno mesto, danes pa tudi sede? Evropske ekolo?ke akademije.

Tubingen se lahko pohvali z mnogimi pevskimi zbori in gledali?kimi skupinami, tudi z no?nim ?ivljenjem v razli?nih no?nih klubih. V mestu je veliko slikovitih zgradb iz prej?njih stoletij.

Najbolj znani prebivalci tukaj?njega okolja so Friedrich Miescher , ki je prvi odkril DNA , Wilhelm Schickard , ki je razvil prvi mehanski ra?unalnik, pa tudi Primo? Trubar , avtor prvih slovenskih knjig.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Takoj severno od mesta le?i Schonbuch, pogozden naravni park. ?vabska Jura se dviga pribli?no 13 kilometrov zra?ne ?rte od mesta z Roßbergom (869 m) na jugovzhodu Tubingena.

Reki Ammer in Steinlach se izlivata v Neckar , ki te?e skozi mesto ju?no od srednjeve?kega starega mesta v vzhodni smeri. Velik del mesta je hribovit s Schlossbergom in Osterbergom v sredi??u mesta in Schnarrenbergom in Herrlesbergom, ki se dvigata neposredno ob meji s sredi??em mesta. [3]

Najvi?ja to?ka je na okoli 500 m nadmorske vi?ine v bli?ini Bebenhausna v gozdu Schonbuch, medtem ko je najni?ja to?ka 305 m v dolini Neckar. V bli?ini botani?nega vrta mestne univerze je v gozdi?ku, imenovanem Elysium, geografsko sredi??e de?ele Baden-Wurttemberg. Tubingen je glavno mesto istoimenskega okro?ja in istoimenske upravne regije ( Regierungsbezirk ), pred letom 1973 se je imenovala Sudwurttemberg-Hohenzollern .

Tubingen in bli?nji Reutlingen (pribli?no 15 km vzhodno) sta dve sredi??i regije Neckar-Alb.

Upravno ni del regije Stuttgart, na severu meji na ?etrt Esslingen in na zahodu na ?etrt Boblingen , vendar pa lahko mesto in severni del njegovega okro?ja ?tejemo k tej regiji v ?ir?em regionalnem in kulturnem smislu.

Okro?ja [ uredi | uredi kodo ]

• Bebenhausen
• Buhl
• Derendingen
• Hagelloch
• Herrlesberg
• Hirschau
• Innenstadt
• Kilchberg
• Kreßbach
• Lustnau
• Osterberg
• Pfrondorf
• Sudstadt
• Unterjesingen
• Waldhauser Ost
• Wanne
• Weilheim
• Weststadt

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1871 je imelo mesto le 16.176 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni se je prebivalstvo Tubingena skoraj podvojilo, s pribli?no 45.000 na 88.000, tudi zaradi vklju?itve prej samostojnih vasi v mesto leta 1970.

Zdaj?nji ?upan Boris Palmer (Zeleni) si je zastavil velikopotezen cilj, pove?anje prebivalstva v Tubingenu na 100.000 v naslednjih letih. Da bi to dosegli, bodo v mestu zapolnili vrzeli med stavbami, kar bo omogo?alo gradnjo novih hi?; s tem bodo tudi prepre?ili ?irjenje mesta in porabo zemlji??, kar naj bi ogro?alo ohranjanje pode?elske krajine ju?ne Nem?ije. [1]

¹ podatki po popisu

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Obmo?je je bilo verjetno prvi? naseljeno v 12. tiso?letju pred na?im ?tetjem. Rimljani so pustili sledi leta 85, ko so zgradili limes , obmejni zid ob reki Neckar. Tubingen sam izvira iz 6. ali 7. stoletja, ko je bilo obmo?je poseljeno z Alemani . Nekateri celo trdijo, da so se v bitki za Solicinium borili na gori Spitzberg v Tubingenu leta 367, ?eprav ni nobenega dokaza za to.

Tubingen se prvi? pojavi v uradnih evidencah leta 1191, lokalni grad Hohentubingen ima zapise, ki segajo do leta 1078, ko ga je oblegal nem?ki kralj Henrik IV.

Leta 1146 je grof Hugo V. (1125?1152) postal pfal?ki grof kot Hugo I., ki je dolo?il Tubingen za sredi??e okro?ja Pfalzgrafen von Tubingen. Od leta 1231 je bil Tubingen civitas , kar ka?e, da je imel priznane dr?avljanske svobo??ine in sodni sistem.

Leta 1262 je pape? Aleksander IV. v Tubingenu ustanovil avgu?tinski samostan , leta 1272 fran?i?kanski samostan. Slednji je obstajal do vojvode Ulricha Wurtember?kega, ki ga je leta 1535 razpustil zaradi protestantske reformacije , ki je bila sprejeta v vojvodini Wurttemberg. Leta 1300 je bila ustanovljena latinska ?ola (dana?nja Uhland-Gymnasium).

Leta 1342 je bilo pfal?ko okro?je prodano Ulrichu III., grofu Wurttember?kemu, in vklju?eno v grofijo Wurttemberg.

Med letoma 1470 in 1483 je bila zgrajena kolegijska cerkev svetega Jurija. Kmalu se ji je ponudila prilo?nost za najpomembnej?i dogodek v zgodovini Tubingena: ustanovitev Univerze Eberharda Karlsa, ki jo je leta 1477 ustanovil vojvoda Eberhard im Bart iz Wurttemberga in je ena najstarej?ih univerz v srednji Evropi. Kmalu je postala znana kot najvplivnej?a za u?enje v Svetem rimskem cesarstvu, ?e posebej za teologijo (protestantska fakulteta, Tubinger Stift, je bila ustanovljena leta 1535 v nekdanjem avgu?tinskem samostanu). Danes je univerza ?e vedno najve?ji vir dohodka za mesto in ena najve?jih univerz v Nem?iji z ve? kot 22.000 ?tudenti.

Med letoma 1622 in 1625, med tridesetletno vojno, je Katoli?ka liga zasedla luteranski Wurttemberg. Poleti leta 1631 je bilo mesto napadeno. Leta 1635/36 je mesto prizadela kuga . Leta 1638 so Tubingen zavzeli ?vedski vojaki. Proti koncu vojne so od 1647 do 1649 mesto zasedle francoske ?ete. Leta 1789 je del starega mesta pogorel, vendar so ga obnovili v izvirnem slogu. Leta 1798 je Johann Friedrich Cotta v Tubingenu ustanovil Allgemeine Zeitung , vodilni ?asopis v za?etku 19. stoletja v Nem?iji. Od 1807 do 1843 je v Tubingenu v stolpu s pogledom na Neckar ?ivel pesnik Friedrich Holderlin .

V obdobju nacizma je bila v Kristalni no?i 9. novembra 1938 po?gana sinagoga . Med drugo svetovno vojno mesto v glavnem ni bilo po?kodovano, predvsem zaradi mirovne pobude lokalnega zdravnika Theodorja Doblerja. Zasedla ga je francoska vojska in postal je del francoske cone. Od leta 1946 do 1952 je bil Tubingen sredi??e novoustanovljene dr?ave Wurttemberg-Hohenzollern, preden je nastala Baden-Wurttemberg z zdru?itvijo z Badnom, Wurttemberg-Badnom in Wurttemberg-Hohenzollernom. Francoski vojaki so imeli posadko na jugu mesta do konca hladne vojne v 1990-ih.

V ?estdesetih letih je bil Tubingen leta 1968 eno od sredi?? nem?kega ?tudentskega gibanja in protestov. Od takrat imajo leva in zelena politi?na stali??a. Nekateri radikalni ?tudenti so podprli levi?arsko teroristi?no skupino Frakcija rde?e armade ( Rote Armee Fraktion ) z dejavno ?lanico Gudrun Ensslin , ?tudentko od 1960 do 1963. ?e nedavno, leta 1950, je bil Tubingen mo?no socialno-ekonomsko razdeljeno mesto z revnimi lokalnimi kmeti in obrtniki, ki so ?iveli ob Stadtgrabnu, ter ?tudenti in akademiki, ki so prebivali okoli Alte Aula in Burse, stare univerzitetne zgradbe. Na Cottahausu visi znak, ki spominja na nekajtedensko bivanje Goetheja , ko je obiskal svojega zalo?nika. Ta preprosta stavba ima navaden znak z besedami Hier kotzte Goethe (dobesedno: "Tukaj je bruhal Goethe").

V drugi polovici 20. stoletja je bilo upravno obmo?je Tubingena raz?irjeno in je vklju?evalo ve? odro?nih majhnih naselij in vasi. Najbolj znana vas med njimi je Bebenhausen okoli gradu in samostana Bebenhausen, cistercijanskega samostana okoli 3 km severno od Tubingena.

Splo?no [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2011 je imelo mesto 89.000 prebivalcev. V njem je pribli?no 25.800 ?tudentov. Tubingen najbolje opi?emo kot me?anico starega in uglednega akademskega okusa z liberalnimi in zelenimi politiki na eni strani in tradicionalno nem?ko ?tudentsko bratov??ino na drugi strani, kme?ko okolico in luteransko- pietisti?nimi zna?ilnostmi, kot so var?evanje in protestantska delovna etika, tradicionalne prvine, kot sta skromnost in urejenost. V mestu so ob reki Neckar ?tevilne slikovite zgradbe iz prej?njih stoletij.

Leta 1995 je nem?ki tednik Focus ^{[ navedi vir ]} objavil raziskavo, po kateri naj bi Tubingen imel najvi?jo kakovost ?ivljenja v vseh mestih v Nem?iji. Dejavniki, ki so bili upo?tevani, so vklju?evali infrastrukturo, vklju?evanje kolesarskih stez v cestni sistem, javni prevoz, ki povezuje okoli?ke hribe in doline, poznove?erne storitve, dele mesta, urejene za pe?ce, pe?cone starega mestnega jedra, druge dobrine in kulturne prireditve, ki jih ponujajo univerze. Tubingen je mesto z najmlaj?o povpre?no starostjo prebivalstva v Nem?iji.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

V osrednjem Tubingenu se reka Neckar na kratko razdeli v dva tokova, ki oblikujeta podolgovat otok Neckarinsel, ki slovi po visokih platanah, nekatere so stare ve? kot 200 let. Pe?ci lahko pridejo na otok po stopnicah na o?jih koncih, ki vodijo navzdol od dveh mostov, ki pre?kata Neckar. Poleti je otok ob?asno prizori??e koncertov, gledali?kih in literarnih branj. Vrsta zgodovinskih hi? po eni strani podolgovatega otoka se imenuje Neckarfront in vklju?uje hi?o s sosednjim stolpom, v katerem je zadnjih 36 let svojega ?ivljenja pre?ivel pesnik Friedrich Holderlin in se boril z du?evno nestabilnostjo.

Staro mesto je pre?ivelo drugo svetovno vojno zaradi pomanjkanja te?ke industrije. Znamenitosti Tubingena so njegove ukrivljene tlakovane steze, ozke stopnice, ki se vijejo po hribovitem terenu, ulice s kanali in urejenimi tradicionalnimi hi?ami predal?ne lesene gradnje .

Mestne znamenitosti so: Mestna hi?a na Mestnem trgu (Marktplatz) in grad Hohentubingen , zdaj del tubengen?ke univerze. Osrednja znamenitost je samostanska cerkev. Skupaj s preostalim delom mesta je ena prvih, ki je bila preoblikovana v protestantsko cerkev Martina Lutra . Ohranja (in skrbno brani) ve? "rimskokatoli?kih" zna?ilnosti, kot so svetniki za??itniki. Pod Mestno hi?o je mirna stanovanjska ulica z imenom Judovska ulica ( Judengasse ), nekdanja judovska soseska Tubingena (mestni Judje so bili izgnani leta 1477). Na vogalu je plo??a v spomin na njihovo usodo. Sredi??e Tubingena je kraj tedenskih in sezonskih dogodkov z rednimi tr?nimi dnevi na Holzmarktu ob strani samostanske cerkve (Stiftskirche) in na Mestnem trgu pri Mestni hi?i, kot so kino na prostem pozimi in poleti, prazni?na jesen, bo?i?ni trg ter najve?ji evropski afro-brazilski festival.

?tudenti in turisti prihajajo poleti tudi k reki Neckar v pivnice ali ?olnarijo. Stocherkahn je vrsta ?olna z drogom za do 20 ljudi. Drugi ?etrtek v juniju vsi ?olni sodelujejo na ve?ji dirki.

Samostan Bebenhausen je v vasi Bebenhausen v okro?ju Tubingen ob kraku romarske poti svetega Jakoba , ki se za?ne tu in te?e skozi Tubingen.

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Tubingen ima pomembno kulturno in no?no ?ivljenje. Poleg veliko uradnih in neuradnih univerzitetnih dogodkov, kot je predstavitev univerzitetnega uradnega pesnika osebam, ki so jih gostila ?tudentska zdru?enja posameznih fakultet, se mesto lahko pohvali z ve? zbori, gledali?kimi in no?nimi klubi. V Kunsthalle (likovna razstavna dvorana) na obmo?ju "Wanne" so vsako leto dve ali tri mednarodne razstave.

Pomembni me??ani [ uredi | uredi kodo ]

Opazni prebivalci Tubingena in strokovnjaki so: pesniki Friedrich Holderlin , Eduard Morike in Ludwig Uhland , nevrolog Alois Alzheimer , po katerem je Alzheimerjeva bolezen dobila ime, Friedrich Miescher , ki je prvi odkril nukleinsko kislino, in Wilhelm Schickard , iznajditelj predhodnika mehanskega kalkulatorja, ki se je rodil v bli?njem Herrenbergu. Georg Wilhelm Friedrich Hegel , Friedrich Wilhelm Joseph Schelling , David Friedrich Strauss in Johannes Kepler so ?tudirali v Tubingenu na Tubinger Stift, Joseph Alois Ratzinger ( pape? Benedikt XVI. ) je imel katedro dogmati?ne teologije na univerzi. Hermann Hesse je delal v Tubingenu kot knjigarnar pripravnik od leta 1895 do 1899. Najbolj znan skladatelj Tubingena je Friedrich Silcher , ki je bil glasbeni direktor univerze od 1817 do 1860. Pu??avski umetnik Carl Eytel je ?tudiral gozdarstvo v Tubingenu, preden se je leta 1885 izselil v Ameriko in s?asoma naselil v Palm Springsu v Kaliforniji. Tubingen je tudi dom znanstvenikov mednarodnega slovesa, kot so filozofa Ernst Bloch in Immanuel Hermann von Fichte , teolog Hans Kung , pravnik Gerhard Anschutz , znan avtor Walter Jens , tudi Christiane Nusslein-Volhard . Slovenski begunec, protestantski pridigar Primo? Trubar , ki je izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku in je klju?ni zdru?evalec slovenske identitete, je ?ivel v Tubingenu in njegovem predmestju Derendingen , kjer je tudi pokopan. Lutrov spremljevalec Philipp Melanchthon , Praeceptor Germaniae (u?itelj Nem?ije), je ?tudiral tukaj od 1512 do 1514.

Nekdanji predsednik Nem?ije Horst Kohler je tubingenski diplomant, kot je nekdanji nem?ki kancler Kurt Georg Kiesinger . Nobelov nagrajenec in humanitarec Albert Schweitzer je objavil svojo doktorsko disertacijo v Tubingenu leta 1899.

Tubingen je tudi rojstni kraj nekdanjega ?portnika Dieterja Baumanna , zmagovalca na 5000 m na poletnih olimpijskih igrah leta 1992. Leta 1990 je nagrajena izraelska odvetnica za ?lovekove pravice Felicia Langer sprejela u?iteljski polo?aj v Tubingenu in od takrat ?ivi tu.

Visoke ?ole [ uredi | uredi kodo ]

Univerza Eberharda Karlsa v Tubingenu izvira iz leta 1477 in je med najstarej?imi v Nem?iji. Mesto je gostilo tudi ve? raziskovalnih in?titutov, tudi In?titut Maxa Plancka za biolo?ko kibernetiko, In?titut Maxa Plancka za razvojno biologijo, In?titut Maxa Plancka za inteligentne sisteme, Laboratorij Friedricha Miescherja (prej In?titut za biologijo Maxa Plancka) in Hertie-In?titut za klini?no raziskovanje mo?ganov. Univerza ima tudi lep botani?ni vrt.

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Tubingen je pobraten z mesti:

Novembra 2009 je mestni svet Tubingena glasoval za pogovore z mestom Moshi v Tanzaniji , ki naj bi postalo 11. pobrateno mesto.

Zaradi zavzemanja za mednarodno partnerstvo je Svet Evrope leta 1965 [10] podelil nagrado Evrope Tubingenu in Aix-en-Provence. Predanost evropskemu razumevanju se ka?e tudi v poimenovanju ve? ulic in trgov, tudi velik Europaplatz (Evropski trg) zunaj ?elezni?ke postaje.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest v Nem?iji
• Univerza v Tubingenu
• Derendingen, Tubingen

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Tubingen

Wikipotovanje vsebuje popotni?ki vodnik, ki se nana?a na: Tubingen

• Uradna spletna stran Tubingena (nem?ko)
• Univerza Eberhard-Karla (angle?ko) in (nem?ko)
• Turisti?ne informacije (nem?ko)
• Stran o Tubingenu Nem?kega ministrstva za turizem (angle?ko)
• Tuebingen Insider Tipps (nem?ko)
• Tubingen, mesto kulture Arhivirano 2004-08-24 na Wayback Machine . (angle?ko)
• TUzilla Tubingen Open Directory Project (nem?ko)