한국   대만   중국   일본 
Sveto leto - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Sveto leto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pape? Bonifacij VIII. razgla?a prvo sveto leto sprave in odpustkov v zgodovini leta 1300. Giottova freska v Lateranu .
Bula Bonifacija VIII. Antiquorum habet fida relatio z dne 22. februarja 1300
Aleksander VI. je z vso vnemo proslavljal sveto leto 1500

Sveto leto ( annus sanctus ) ali jubilejno leto ( hebrejsko ??? ???? - ?enat hajobel ; latinsko annus iubilaeus , italijansko anno di giubileo ) je posebno jubilejno leto v katoli?ki Cerkvi , v katerem pape? katoli?kim vernikom pod dolo?enimi pogoji podeljuje popolni odpustek .
Prva znana podobna ustanova, ki se je ohranila vse do danes in se je verjetno po njej zgledoval tudi Bonifacij VIII., je bil Celestinov odpustek iz leta 1296. Bonifacij VIII. je razglasil tak odpustek prvi? leta 1300 za vse tiste romarje , [1] ki so prihajali v Rim . Po ljudskem izro?ilu naj bi bilo sveto vsako stoto leto, kar pa so pape?i ? zaradi kratkosti ?love?kega ?ivljenja ? postopoma skraj?evali. Od 1475 je postalo sveto ali jubilejno leto vsako 25. leto.

Judovsko in kr??ansko izro?ilo [ uredi | uredi kodo ]

V judovstvu in kr??anstvu ozna?uje jubilej posebno leto odpu??anja grehov in popolni odpustek kazni zanje. V 3. Mojzesovi knjigi “Leviticus” je omenjeno, da se obhaja “jubilej” vsakih petdeset let; takrat je treba osvoboditi ujetnike in zu?nje, odpustiti vse dolgove, vrniti reve?em prodano premo?enje, in sploh se bo takrat Bo?ja milost obilno izkazovala:

8 ?tej si sedem sobotnih let, sedemkrat sedem let, tako da ti bo ?as sedem sobotnih let devetin?tirideset let. 9 Potem daj bu?no zatrobiti na trombo deseti dan sedmega meseca; na trombo dajte zatrobiti po vsej va?i de?eli na spravni dan! 10 Posvetite petdeseto leto in razglasite svobodo po de?eli vsem njenim prebivalcem: bodi vam jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini in povrne naj se k svoji rodovini! 11 Bodi vam sveto leto petdeseto leto! Ne sejte in tega, kar to leto samo zraste, ne ?anjite in v neobrezanem vinogradu ne trgajte! 12 Kajti jubilejno leto je, sveto vam bodi! Kar samo obrodi, smete u?ivati kar s polja. 13 V tem svetem letu se povrnite vsak k svoji lastnini! (3 Mz 25, 8-13) [2] [3]

V katoli?ki Cerkvi pomeni sveto leto jubilejno leto odpu??anja grehov, leto sprave in spreobnjenja, leto pokore in ter zakramentalne spovedi . Jubilejno leto je predvsem Kristusovo leto. V novi zavezi se Jezus predstavlja kot Mesija, ki dopolnjuje starozavezni nubile in oznanja leto Bo?je milosti.

Ime izhaja iz hebrejskega jubileja, oziroma natan?neje iz hebrejske besede jobel (kozel, v povezave z ovnovim rogom, ki so ga uporabljali pri svetih judovskih obredih [4] . [5]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Glede jubileja obstaja bolj pobo?na legenda kot zgodovina : tako imenovani ≫Stoletni odpustek≪ . Iz 12. ali 13. stoletja ne obstajajo listine gled tega; beremo pa, da so 24. decembra 1299 [6] velike mno?ice romarjev navalile proti Rimu vse do stare Bazilike sv. Petra , da bi prejele popolni odpustek grehov in kazni; sklicevali so se na starodavno izro?ilo o popolnem odpustku, ki naj bi ga dobili na Novo leto novega stoletja, tj. na prehodu iz enega stoletja v drugo. Niti tedanji pape? Bonifacij VIII. niti prelati niso o tej navadi ni?esar vedeli; spomini kardinala Gaetana Stefaneschija pa v dokumentu ≫Knjiga o stotem oziroma jubilejnem letu≪ (≫De centesimo sive Jubileo anno liber≪) govorijo o 107 letnem starcu. Na Bonifacijevo vpra?anje je razlo?il, da se je pred stotimi leti, 1. januarja 1200 v dobi komaj sedmih let skupaj z o?etom na?el pred Inocencem III. , da bi prejela ≫stoletni odpustek≪. Ta mo? je priromal iz beauvai?ke ?kofije v Franciji . Dodal je ?e: ≫Moj o?e mi je dejal, da ne smem opustiti v novem stoletju romanja v Rim, ?e bom takrat ?e ?ivel.≪ 

Ne glede na to pri?evanje nimamo v Inocencijevih ali starej?ih listinah nobenega poro?ila o tej navadi, kakor tudi ne o drugih podobnih odpustkih. [7] [8]

Drug dogodek, ki se je verjetno tudi navdihoval pri tem verovanju o “stoletnem odpustku” je bil “vsakoletni” Celestinov odpustek , ki ga je uvedel Celestin V. z bulo “Inter sanctorum solemnia” dne 29. septembra 1294. To bulo ?e vedno ljubosumno hranijo v mestni hi?i in jo nosijo v slovene sprevodu samo za vsakoletni praznik, in sicer v cerkvi Santa Maria di Collemaggio v Akvili med 28. In 29. avgustom. To je bil popolni odpustek z odpustitvijo vseh grehov in kazni za tiste, ki bodo takrat poromali tja in se odkritosr?no spovedali. Ta odpustek se je ohranil vse do dana?njih dni. [9]

Isti Celestin (po posvojitvi Abru?an , po izvoru pa Moli?an ) je uvedel popolni odpustek tudi za mesto Atri v Abrucih. ?al se je bula izgubila ali pa je uni?ena po nalogu Bonifacija VIII., ki je ukinil vse Celestinove privilegije in dal uni?iti njegove listine; vendar pa je obi?aj ostal. Prvi vhod na desni strani v atri?ki stolnici so ≫sveta vrata≪, ki so odprta vsako leto od 14. avgusta skozi osmino. Tudi ta odpustek ? za rimskim na svetu najdalj?i ? nosi zna?ilnosti Celestinovega odpustka v Akvili. [10] .

Dante poro?a v svoji Bo?anski komediji , da je bil naval romarjev na Sveto leto 1300 v Rim tako velik, da je bilo treba urediti smer hoje pe?cev ?ez most pred Angelskim gradom :

Divina commedia: Inferno (del)
(18. spev, 28.?33. vrstica)
Come i Roman per l'essercito molto,
l'anno del giubileo, su per lo ponte
hanno a passar la gente modo colto,
che da l'un lato tutti hanno la fronte
verso 'l castello e vanno a Santo Pietro,
da l'altra sponda vanno verso 'l monte.

 
Bo?anska komedija: Pekel (del)
Kako so Rimljani na?li na?ina,
Da bi lahko ljudstvo ?lo ?ez most
Pri Angelskem gradu na Sveto leto.
Zaradi velikega navala romarjev:
Tako da se po eni strani pomikajo proti Svetemu Petru,
Po drugi strani pa gredo proti Jordanski gori.

[11]

Leta 1350 je Klemen VI. , da bi uskladil sveto leto s svetopisemskim jubilejnim letom, zmanj?al razliko na 50 let; pozneje je rok skraj?al na 33 let Urban VI. zaradi podobnosti s 33 leti Jezusovega ?ivljenja; nazadnje sta ga skraj?ala na 25 let Nikolaj V. ter Pavel II. . O tem govorijo ob pri?akovanju svetega leta 1850 ? ki pa je zaradi prekucijskega vrenja v Cerkveni dr?avi izostalo ? tudi Bleiweisove Novice ?e leta 1846 na strani 60:

?V letu, ki se je pisalo 1299, je silo veliko romarjev iz daljnih krajev v Rim pri?lo. Vpra?ali so jih: zakaj ravno to leto tako mo?no na bo?jo pot pridejo? Na?i stari?i so nam povedali, de se vsako stotno leto v Rimi popolnama odpustki prejmejo ? so djali. Na to so pape? Bonifaci VIII. ki so takrat sveti O?e bili, pervokrat sveto leto napovedali, ki se je v letu 1300 obhajalo, in ukazali vsakih sto let sveto leto obhajati. Ker je pa ?love?ko ?ivljenje kratko, in bi jih le malo svetiga leta v?akalo, so na pro?njo vernih pape? Klemen VI. ukazali vsakih petdeset let sveto leto obhajati, kakor je v starim testamentu postava bila. Pa tudi petdeset let jih veliko ne do?ivi; zato sta pape? Pavel II. v letu 1470 in pape? Sikst IV. leta 1473. sklenila, vsakih pet in dvajset let navadno sveto leto obhajati. Tako sveto leto smo imeli, ko se je pisalo 1825/26 pod pape?am Leonam XII. "

Poleg navadniga svetiga leta napovejo pape?i v posebnih ?asih tudi posebne svete ?ase, kedar se kaj posebniga sveti materi katolj?ki cerkvi prigodi, de noviga pape?a dobimo, ali za kako posebno potrebo prosimo. Tak posebni sveti ?as so oznanili na? sedanji sveti O?e pape? Pij IX. ko so svetiga Petra stol nastopili.≪ [12] [13]

Seznam svetih let in njihovih pape?ev [ uredi | uredi kodo ]

Svetoletna vrata na Lateranski baziliki .
”Sveta vrata” pri Baziliki sv. Petra v Rimu julija 2000
  1. 1300  : Bonifacij VIII.
  2. 1350  : Klemen VI. pape? kljub pro?njam ni pri?el iz Avignona v Rim niti ni napisal ustrezne bule
  3. 1390  : razglasil Urban VI. , vodil Bonifacij IX. [14]
  4. 1400  : zopet Bonifacij IX.
  5. 1423  : Martin V.
  6. 1450  : Nikolaj V.
  7. 1475  : razglasil Pavel II. , vodil Sikst IV.
  8. 1500  : Aleksander VI.
  9. 1525  : Klemen VII.
  10. 1550  : razglasil Pavel III. , vodil Julij III.
  11. 1575  : Gregor XIII.
  12. 1600  : Klemen VIII.
  13. 1625  : Urban VIII. [15]
  14. 1650  : Inocenc X.
  15. 1675  : Klemen X.
  16. 1700  : odprl Inocenc XII. , kon?al Klemen XI. [16]
  17. 1725  : Benedikt XIII.
  18. 1750  : Benedikt XIV. [17]
  19. 1775  : razglasil Klemen XIV. , vodil Pij VI.
  20. 1800  : sedisvakanca [18]
  21. 1825  : Leon XII.
  22. 1875  : Pio IX. [19]
  23. 1900  : Leon XIII. [20] [21]
  24. 1925  : Pij XI.
  25. 1933  : zopet Pij XI. [22]
  26. 1950  : Pij XII. [23]
  27. 1966  : Pavel VI. v zahvalo za sre?en za zaklju?ek Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora
  28. 1975  : zopet Pavel VI.
  29. 1983  : Janez Pavel II. [24]
  30. 2000  : zopet Janez Pavel II.
  31. 2015  : napovedal Fran?i?ek kot “Leto Bo?jega usmiljenja” . [25]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ zanimivo, da slovenska beseda romar prihaja od latinske oblike mesta Rima ? Roma ? roma(r), to je tisti, ki je ?el na Bo?jo pot v Rim.
  2. ↑ Leviticus = 3. Mojzesova knjiga 25, 8-13: Sveto leto
  3. ↑ Ekumenska izdaja, ⓒ 1974 United Bible Societies (Zdru?ene bibli?ne dru?be)
  4. ↑ S. Paolucci, L. Marisaldi in G. Signorini. L'Ora di Storia (Edizione Rossa, multimediale) . str. 277.
  5. ↑ Tina Squadrilli, Vicende e monumenti di Roma , Staderini Editore,1961,Roma,str.385
  6. ↑ v tistih ?asih so slavili Novo leto na isti dan kot Bo?i? , tj. oboje 25. decembra
  7. ↑ Claudio Rendina. La vita segreta dei Papi, 17. pogl.: L'invenzione dell'Anno Santo . str. 87.
  8. ↑ P. Bargellini. L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte . str. 33.
  9. ↑ ≫Celestino V, santo. Enciclopedia dei Papi (2000) di Peter Herde≪ . Treccani.it . Pridobljeno 14. marca 2015 .
  10. ↑ ≫La Piu' [ [[sic]] ] Bella Cattedrale D'Abruzzo E Ad Atri - Vieni A Scoprirla≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. marca 2009 . Pridobljeno 29. marca 2015 . {{ navedi splet }} : Navzkri?je URL?ja in wikipovezave ( pomo? )
  11. ↑ ≫La Divina commedia. Inferno, Canto XVIII≪ . Divinacommedia . Pridobljeno 24. marca 2015 .
  12. ↑ [[PDF]Sveto leto. - dLib.si ? http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC.../PDF Arhivirano 2015-09-24 na Wayback Machine .]
  13. ↑ Bleiweisove novice 1846, str. 60. Vrednik dr. Janez Beliweis, Natiskar in zalo?nik Janez Blaznik v Ljubljani. Zdi se, da je jezik izpred ve? kot stopetdesetih let kljub patini tudi danes dovolj razumljiv
  14. ↑ Za dobitev odpustkov je bilo treba obiskati ?tiri glavne rimske bazilike.
  15. ↑ Dolo?ilo, da redovniki v klavzuri, bolniki in jetniki lahko prejmejo odpustek ne da bi se podali v Rim.
  16. ↑ Reden potek svetega leta je zmotila bolezen in smrt Inocenca XII; sledila sta dva mesca sedisvakance in poplava reke Tibere ; njegov naslednik Klemen XI. ga je podalj?al do 25. februarja 1701, da bi ga mogli prejeti tudi romarji, ki so pri?li pozdravit novega pape?a.
  17. ↑ Za to prilo?nost so postavili 14 postaj Kri?evega pota ( Via Crucis ) in kri? sredi Koloseja .
  18. ↑ sedisvakanca je trajala od 29. avgusta 1799 do izvolitve Pija VII. 12. marca 1800, ki pa zaradi Napoleonovega vojskovanja ni mogel razglasiti jubileja
  19. ↑ Dveh svetoletnih jubilejev ni bilo mogo?e praznovati; prvega, 1850 ? niso slavili, ker so pape?a Francozi pravkar pripeljali nazaj v Rim 12. aprila 1850 po izgnanstvu iz Rimske republike; drugega, 1875, so praznovali neopa?eno brez velikih ljudskih slavij; Rim je namre? pape?u ugrabila kraljevina Italija; ker rimsko vpra?anje ?e ni bilo re?eno, je ostal pape? prostovoljno zaprt kot “jetnik v Vatikanu”.
  20. ↑ 90-letni pape? je razglasil “stoletno sveto leto”; prosil je katoli?ane, naj praznujejo s postavitvijo 19 Kristusovih kipov na 19 gora, vsako za eno stoletje kr??anstva
  21. ↑ qui Arhivirano 2015-09-24 na Wayback Machine ..
  22. ↑ Izredno sveto leto; po izro?ilu so obhajali 1900 let od Kristusove smrti in vstajenja.
  23. ↑ Prvo sveto leto po Drugi svetovni vojni , kakor tudi prvi v dobi mno?i?nega turizma.
  24. ↑ Izredni jubilej za 1950 let od smrti in vstajenja na?ega Gospoda Jezusa Kristus (?tetje po ljudskem izro?ilu).
  25. ↑ Pape? Fran?i?ek je 13. marca 2015 napovedal to izredno sveto leto ob 50-letnici 2. vatikanskega koncila; za?elo se bo 8. decembra 2015 in kon?alo 20. novembra 2016.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Nadaljnje branje [ uredi | uredi kodo ]

  • Piero Bargellini: L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte. Vllecchi, Firenze 1974.
  • Claudio Rendina: La vita segreta dei Papi. Mondadori & Newton Compton, Milano 2008.
  • S. Paolucci, G. Signorini: L'Ora di Storia 1. Edizione Rossa, multimedialno (ve? izdaj).

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Sveto leto .
(slovensko)
(angle?ko)
(italijansko)
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sveto_leto&oldid=6036138 ≪