Suez Canal
Koordinati	30°42′18″N 32°20′39″E  /  30.70500°N 32.34417°E  / 30.70500; 32.34417
Specifikacije
Dol?ina	193,3 km
Maks. ?irina plovila	77,5 m
Min. ugrez plovila	20,1 m
Min. svetla vi?ina	68 m
Zapornice	Brez
Uprava plovbe	Suez Canal Authority
Zgodovina
Prvotni lastnik	Suez Canal Company ( Compagnie Universelle du Canal Maritime de Suez )
Za?etek gradnje	25. september 1859  ( 1859-09-25 )
Datum izgradnje	17. november 1869  ( 1869-11-17 )
Geografija
Za?etna to?ka	Port Said
Kon?na to?ka	Port Tewfik , Suez

Sue?ki prekop ( arabsko ???? ?????? ) je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rde?em morju .

Prekop omogo?a ladijski prevoz med Evropo in Azijo , ne da bi bilo treba obkro?iti Afriko . Preden so zgradili prekop, so del transporta opravili tako, da so tovor izkrcali in ga med obema morjema prepeljali po kopnem.

Prekop, ki ga druga?e imenujemo tudi Arabski prekop, je bil grajen med letoma 1859 in 1869 po na?rtih Francoza Ferdinanda de Lessepsa . V letih 1955 in 1980 je bil raz?irjen z obvoznimi kanali, v letu 2015 pa dograjen, obnovljen in rekonstruiran.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovina Sue?kega prekopa je zelo stara in sega v obdobje Starega Egipta . Dokumentirano je, da sta obstajala dva prastara prekopa, ki sta olaj?ala potovanje med Nilom in Rde?im morjem . Prvi o?ji prekop je bil zgrajen v ?asu vladavine faraona Sesostrisa III. ali Ramzesa II. V drugi, dalj?i prekop je bil vklju?en tudi del prvega, a je bil ume??en ju?neje. Bil je zgrajen v ?asu vladavine Neha II., a nedokon?an. To je ?lo na roko perzijskemu velikemu kralju Dareju I. (511 pr. n. ?t do 486 pr. n. ?t.). Po navedbah Herodota je ta velik projekt zahteval okoli 120.000 ?love?kih ?ivljenj. Ptolemajci so ga vzdr?evali in izbolj?ali. ^{[1] [2] [3]}

?e v ?asu vladavine Kleopatre , je bil prekop delno zasut s peskom, viri pa ne navajajo ni? pomembnega o prekopu v ?asu vladavine Rimljanov . Po arabski zasedbi Egipta je bil prekop obnovljen in izkori??en predvsem za prevoz ?ita. ?e v 8. stoletju je bil prekop ponovno neuporaben. Danes samo slabe sledi ka?ejo na staro delo, ki so ga gradili faraoni, Perzijci, Ptolemajci, rimski cesarji in arabski kalifi.

Sodobna zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Ideja o gradnji prekopa ni zamrla niti v srednjem veku, kot tudi v novej?em ?asu. Dolo?en interes so kazali Bene?ani in Nemci. Resnej?e aktivnosti, vezane za prekop, je za?el ?ele Napoleon . Napoleon je hotel izkoristiti Egipt kot izhodi??e za napad na Britansko Indijo, saj bi mu obstoj pomorske zveze med Sredozemskim in Rde?im morjem to zelo olaj?alo. Ker so rezultati meritev pokazali razliko v nivoju obeh morij skoraj 10 m, je od projekta odstopil, pa tudi Napoleon je moral leta 1801 zapustiti Egipt.

Barometrska merjenja angle?kih oficirjev leta 1841, kot tudi delo ?tudijske skupine Francozov, Britancev in Avstrijcev leta 1846, so z gotovostjo dokazali, da so razlike v nivojih obeh morij zanemarljive.

Ferdinandu de Lessepsu je uspelo leta 1856 od Visoke Porte (tur.: bab-i-ali) dobiti koncesijo za gradnjo prekopa, za kar je ustanovil delni?ko dru?bo Compagnie universelle du canal maritime de Suez . Dru?ba je dobila pravico kori??enja prekopa za 99 let, po tem pa bi prekop postal egip?anski.

Gradnja [ uredi | uredi kodo ]

25. aprila 1859 se je gradnja pri?ela v Port Saidu na severnem koncu prekopa in je bila povezana z velikimi te?avami. Ves material, orodje, stroji, premog, ?elezo, les, je bilo potrebno pripeljati iz Evrope.

Leta 1862 je bilo od 1800 kamel v lastni?tvu Dru?be, celo 1600 vsak dan uporabljeno za dostavo pitne vode za 25.000 delavcev. Dnevni stro?ki so bili samo za dostavo vode ogromni, tako da je bilo nujno najprej zgraditi prekop za dovod pitne vode. Zgrajen je bil ob koncu leta 1863.

Gradnjo prekopa je spremljala vrsta te?av. Poleg neprestanih finan?nih problemov, je pri?lo tudi do pojava kolere. Od skupaj 1,5 milijona delavcev, prete?no Egip?anov, jih je umrlo okoli 125.000, ve?ina zaradi kolere.

Tehni?ni podatki [ uredi | uredi kodo ]

Kanal je dolg 162,25 kilometra (od Port Saida do Ismailije). V Port Saidu je ?e 2,4 km dolg valobran v Sredozemlju, ki slu?i varovanju pred tokom blata iz Nila.

22 km izven Port Saida, na za?etku vhodnega kanala je ?akalno obmo?je in se kon?a 9 km ju?no od ju?nega izstopa v Port Taufiq. Skupna dol?ina zna?a torej 193,30 km.

Kanal ima od leta 2010 globino vode 24 m.

?irina zna?a: na severnem delu na gladini 345 m in na dnu je 215 m, na jugu na gladini 280 m in na dnu 195 m.

Presek kanala je 4.800 m² na severu in 4350 m² na jugu (v primerjavi z 304 m² leta 1869).

Plimovanje zna?a 0,5 do 0,7 m v Port Saidu in 0,8 m do 1,4 m v Suezu, kar je malo.

Promet poteka delno tudi dvosmerno in to po 6 zgrajenih obvoznih kanalih v skupni dol?ini 80,5 km ^[4] :

1. obvoz Port Said 40,1 km dokon?an 1980 (podalj?an ve?krat)
2. obvoz Ballah 8,9 km dokon?an 1955
3. obvoz Timsah 4,3 km dokon?an 1980
4. obvoz Deversoir 8,4 km dokon?an 1980
5. obvoz Veliko grenko jezero 11,8 km dokon?an 1955
6. obvoz Kabret 7,0 km dokon?an 1955

Prometni re?im [ uredi | uredi kodo ]

Ladijski promet spremljajo in nadzorujejo z ra?unalni?ko vodenim sistemom. Ladje obvezno vodijo piloti in sicer ?tirje, ki so odgovorni za: severni vhod v Port Saidu, od Port Saida do Ismailie, od Ismailie do Port Tufiqa (Suez) in od Port Taufiqa na odprto morje. ^[5]

Najvi?ja dovoljena hitrost ladij je 11-16 km/h glede na sektor in plimovanje v ju?nem koncu prekopa. ^[6] Minimalna razdalja med ladjami je 2 do 3 km. Vo?nja se izvaja enosmerno v konvojih , ki jih zbere upravljavec po dolo?enih kriterijih (razred nevarnosti, kategorija plovil, ?as uporabe). Vsak dan od Port Saida odpeljeta dva konvoja iz Port Taufiqa/Sueza en konvoj. Konvoja se sre?ata v velikem obvoznem mestu El Ballah, kjer konvoj iz severa ?aka, tisti iz juga pa gre skozi brez ustavljanja. ^[7]

Prehod traja pribli?no 12 do 16 ur.

23. marca 2023 je kontejnerska ladja dru?be Evergreen Ever Given zaradi mo?nega vetra ^[8] nasedla ^[9] in tako popolnoma blokirala Sue?ki prekop. ^[10] Nastal je zastoj, zato so morali upravitelji odpreti starej?i del kanala, neobratovanje glavnega kanala pa se je poznalo na cenah nafte naslednji dan. ^[11] Egipt je zato zaprl ves promet skozi kanal, pred vhodom je nastal prometni zama?ek z okrog 300 ladjami. ^{[12] [13]} Ladjo so posku?ali premakniti z 12 vla?ilci in poglabljanjem prekopa pri krmi, ^[14] nazadnje so upali celo na no?no plimo. Ladjo so re?ili 29. marca in pri tem izkopali 27.000 m ³ obalne zemljine. ^[15] Posadki po nesre?i grozita hi?ni pripor in kazenski pregon. ^[16]

Varnostni ukrepi [ uredi | uredi kodo ]

Plovbo po kanalu spremlja sistem za nadzor prometa. Pravilnik o plovbi ( Rules of Navigation ) vsebuje podrobne zahteve za tehni?no opremo ladij. Med drugim: mo?ne lu?i, vrvi za privez ladij in ladij z lokalno licen?no posadko. Vzdol? kanala so na voljo na vsakih 125 m stebri za privez ladje. Upravljavec ima vla?ilec , pripravljen za nujne primere.

Pre?kanje prekopa [ uredi | uredi kodo ]

Obstaja 14 trajektnih linij s 36 trajekti za prevoz avtomobilov in potnikov.

Most Sue?ki kanal [ uredi | uredi kodo ]

Pribli?no tri kilometre ju?no od al- Qantara pre?kal prekop most imenovan most Sue?ki kanal (do leta 2011: Mubarak Peace Bridge). Je ?tiripasoven most, ki sega nad kanal 70 m, kar je 2 m ve? od najvi?je vi?ine ladje. Konstrukcija je prednapeta z zategami, najve?ji razpon mostu, ki je skupno dolg 3,9 km, je 404 m. Stebri so visoki 154 metrov. Most je bil zgrajena z japonsko pomo? in je bil dan v promet 9. oktobra 2001. Odprl ga je predsednik Mubarak. Bil je del ve?jega projekta za razvoj Sinaj. ^[17]

Most El-Feridan [ uredi | uredi kodo ]

Pribli?no dvanajst kilometrov severno od Ismailie od leta 2001 stoji ?elezni?ki in cestni most. Most El-Feridan je 340 m dolg in je najdalj?i premi?ni most na svetu. Na istem mestu sta bila pred tem zgrajena dva mostova: prvi iz leta 1954 je bil poru?en, drugi iz leta 1963 je bil uni?en v vojni z Izraelom leta 1967. Sedanji most je bil zgrajen s strani konzorcija, ki ga je vodil Krupp Steel Construction GmbH & Co KG.

Namakalni kanal Serapeum [ uredi | uredi kodo ]

Sr'bium (Latinsko Serapeum, tudi Sarabium, arabsko ???????) je naselje v provinci al Isma?iliyya v Egiptu. Nahaja se pribli?no osem kilometrov severozahodno od velikega jezera Bitter al-Buhayrah al-Murra al-Kubra . Vzhodno od vasi je Sue?ki prekop, ki ga pre?ka namakalni kanal Serapeum kot propust, saj je glavna dejavnost v pokrajini kmetijstvo.

Predor Ahmed Hamdi [ uredi | uredi kodo ]

Cestni predor Ahmed Hamdi je predor pod Sue?kim prekopom z enim prometnim pasom in je bil odprt leta 1983. Kmalu zatem je zaradi pu??anja vode zahteval obse?no prenovo, ki so jo izvedli med letoma 1992 - 1995 s podporo Japonske. Predor povezuje Kairo in Sinajski polotok in se nahaja 17 kilometrov severno od Sueza. Dolg je 1704 m, najni?ja globina je 42 m.

Daljnovod [ uredi | uredi kodo ]

Prenosni daljnovod 500 kV pre?ka Sue?ki prekop od leta 1998, pribli?no osem kilometrov severno od Port Taufiqa. Ker je bila potrebna prosta razdalja 152 m, je bilo treba postaviti 226 m visoke stebre. Oba stebra sta opremljeni s ?tirimi grozdi, tremi nosilci za vodnike in dodatnim pre?nim nosilcem za prestrezanje padanja vodnikov v primeru okvare izolatorjev.

Gospodarski pomen [ uredi | uredi kodo ]

Najve?jo gospodarsko korist so imeli od prekopa najmo?nej?a pomorsko-trgovska podjetja iz podro?ja Sredozemlja, ker so imele sedaj bistveno hitrej?o zvezo z Daljnim vzhodom, kot dr?ave iz severa in zahoda Evrope. Najve?ji dobi?ek je imel Avstrijski Lloyd (Osterreichische Lloyd), avstrijska dru?ba za pomorsko trgovino, ki je do?ivela silovit vzpon po odprtju prekopa.

Politi?na vloga prekopa [ uredi | uredi kodo ]

Upravljanje prekopa je bilo v za?etku zelo nerentabilno in Egipt se je zna?el pred bankrotom. Leta 1875 je vlada Velike Britanije prevzela egip?anski del delnic v Dru?bi in s tem pridobila odlo?ilni vpliv na prekop. Odpor prebivalcev proti Britanskemu vplivu je imel za posledico Urabijev upor, kar je spet, z zadu?itvijo upora (1882), pripeljalo do britanske okupacije Egipta, ki je bil do tedaj del Osmanskega cesarstva.

?eprav je Konvencija iz Konstantinopla leta 1880 Sue?ki prekop razglasila za nevtralno cono in je bil s tem dolo?en svoboden prehod trgovinskim in vojnim ladjam, je bilo podro?je prekopa ?e v Prvi svetovni vojni predmet spora.

Tudi po ustanovitvi Kraljevine Egipta leta 1922, Velika Britanija zadr?i kontrolo nad podro?jem prekopa, kar je bilo potrjeno s pogodbo leta 1936. Lastnik in gospodarski uporabnik prekopa, ki je med tem postal zelo dobi?konosen, je ?e naprej ostala Compagnie universelle du canal maritime de Suez.

Britanska kontrola je obstala tudi v Drugi svetovni vojni. Uspeli so odbiti napade Italije leta 1940, kot tudi nema?kega Afri?kega korpusa v februarju 1941.

Egip?anski prevzem kontrole nad prekopom [ uredi | uredi kodo ]

Nacionalizacija prekopa s strani Egipta 26. julija 1956., to je 12 let ped iztekom roka do katerega je imela Dru?ba koncesijo, je pripeljala do Sue?ke krize in prekop postane neprehoden do aprila 1957.

Deset let kasneje (1967), bli?njevzhodni spopadi ponovno pripeljejo do zapiranja prekopa. Plovba je bila obnovljena ?ele v maju leta 1975. ^[18]

Obnova in raz?iritev [ uredi | uredi kodo ]

V letu 2014 za?eta, je bila dobrem letu dni, 6. avgusta 2015 slavnostno dokon?ana obnova in raz?iritev ter posodobitev Sue?kega prekopa. Investicija je zna?ala slabih devet milijard dolarjev, gradnjo pa so ve?inoma financirali Egip?ani prek nakupa investicijskih certifikatov. Projekt je obsegal izkop in izgradnjo 37 kilometrov novega, vzporednega kanala ter 35 kilometrov poglobitev in raz?iritve obstoje?ega kanala in jezera Bitter. ^[19] Podrobnej?i podatki o projektu:

• Prostornina suhih odkopnih del je zna?ala 258 milijonov kubi?nih metrov.
• Obloge se raztezajo vzdol? prekopa v dol?ini 100 km.
• Pri poglabljanju je bilo izkopano pribli?no 250 milijonov kubi?nih metrov materiala.
• Druga povezana dela:
  • Poglabljanje obstoje?ih zahodnih stranskih obvozov skupne dol?ine 37 km do globine 24 m; to so tisti pri Velikem jezeru Bitter 27 km in obvozu Ballah 10 km;
  • Kopanje 35 km novega vzporednega kanala do globine 24 m in ?irine 317 m na nivoju gladine, tako da bo lahko nov kanal ugodil plovilom ?irine 20 m.

Z nadgradnjo na dol?ini 72 kilometrov se bo ?akalna doba ladij za prehod skozi kanal skraj?ala iz 18 na 11 ur. Promet bo potekal delno tudi dvosmerno po ?e zgrajenih in dodanih obvozih v skupni dol?ini 112,1 km. Skraj?ale se bodo tudi ?akalne dobe za plovila na tri ure namesto dosedanjih 8-11 ur, kar bo zmanj?alo stro?ke potovanj. Tako naj bi Sue?ki prekop postal bolj privla?en za lastnike ladij. Na?rtovano pove?anje ?tevila ladij pri prehodu kanala je iz sedanjih 49 na 97 v letu 2023.

Viri in sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo sue?ki prekop v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Sue?ki prekop

• Uradna stran dru?be za upravljanje
• Zgodovina Sue?kega kanala
• Zgodovina Sue?kega kanala