Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rde?a spremenljivka
V838 Monocerotis
Spremenljivke
ali
spremenljive zvezde
so
zvezde
, katerih
absolutni izsev
se spreminja.
Navidezni sij
in pogosto tudi absolutni izsev nekaterih zvezd se
?asovno
gledano spreminja in
niha
. Na?e
Sonce
je dober primer za zvezdo, katere absolutni izsev se relativno zelo malo spreminja; po navadi pribli?no 0,1 % v 11-letnem
Son?evem ciklu
. Razlikujemo naslednje tri vrste spremenljivk:
- Prekrivajo?e spremenljivke
; pri tem gre za
dvozvezdja
, ki se z medsebojnim
kro?enjem
prekrivajo.
- Utripajo?e spremenljivke
; pri tem se velikost teh zvezd spreminja bolj ali manj periodi?no in s tem povezano se spreminja tudi njihov absolutni izsev in navidezni sij. Ve?ina zvezd preide to nestabilno stopnjo razvoja med svojim razvojem, praviloma pa po tem, ko zapustijo podro?je
glavnega niza
. Razlikujemo:
- Kefeidne spremenljivke
; njihovo periodo lahko povsem natan?no dolo?imo in priredimo njihovemu absolutnemu izsevu. Tako jih uporabljamo za dolo?anje oddaljenosti sosednjih
galaksij
in za preverjanje astrofizikalnih modelov. Pravzaprav bi lahko zanje rekli, da so svetilniki
Vesolja
in zaradi tega izredno pomembne.
- Spremenljivke tipa Mire
(po zvezdi
Mira
v
ozvezdju
Kita
(ο Ceti)). Njihova perioda je dalj?a in bolj nepravilna in nepredvidljiva od periode kefeid.
- Spremenljivke tipa RR Lire
; pulzirajo v rednih presledkih in s tem v zvezi imajo kraj?o periodo. Imajo pribli?no 90?kratni absolutni izsev Sonca.
- Eruptivne spremenljivke
: za kraj?i ?asovni presledek zasvetijo mo?neje. Ti izbruhi se ponavljajo v bolj ali manj rednih presledkih. Razlikujemo:
- Pritlikave nove
ali
kataklizmi?ne spremenljivke
; pri tem pridejo v po?tev rentgenska dvozvezdja z masnim prenosom zvezdne snovi z
rde?e orjakinje
k
beli pritlikavki
. Te lahko izbruhnejo v nekaj sekundah.
- Nove
; pri njih poteka masni prenos od rde?e orjakinje h gosti spremljevalni zvezdi, pri kateri se lahko zaradi dosega kriti?ne mase (gostote in pritiska) na povr?ini teh zvezd eksplozivno odvije jedrsko zlivanje, podobno kot pri vodikovi jedrski bombi.
- Supernove
; pri njih gre za veliko podtipov, pri katerih gre pri podtipu supernov Ia tudi za pojave v dvozvezdju. Samo podtipi
Ib
,
Ic
in
II
nazna?ujejo konec razvoja zelo masivnih zvezd.
Poleg teh zvezd obstajajo tudi zvezde, ki nakazujejo odmike vrednosti v navideznem siju, a jih ne pri?tevamo k spremenljivkam, npr.
pulzarji
. Pulzarji so hitro vrte?e se
nevtronske zvezde
, ki na svojih magnetnih polih sevajo curke
plazme
. Ker njihova
vrtilna os
ne sovpada z magnetno osjo, utripajo v rednih ?asovnih predsledkih (tudi v del?ku sekunde pri milisekundnih pulzarjih). Sprva so jih imeli celo za signale
zunajzemeljske civilizacije
. Tudi
?rne luknje
lahklo za kratek ?as izbruhnejo, ko nanje (na
akrecijski disk
) doteka dodatna zvezdna snov. Njihovo sevanje se ?asovno ne spreminja periodi?no, temve? neredno in nepredvidljivo.
