Splo?na teorija relativnosti in ~ relativnosti (ali skraj?ano STR , angle?ko GR ) je fizikalna teorija gravitacije , ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein . Splo?na teorija relativnosti razlaga gravitacijsko silo kot posledico ukrivljenosti prostora-?asa .

Gre za posplo?itev Einsteinove posebne teorije relativnosti , ki pravi, da je v inercialnih (nepospe?enih) opazovalnih sistemih hitrost svetlobe konstantna , torej invariantna koli?ina . Iz tega izhaja spoznanje, da fizikalne zakonitosti ne morejo biti odvisne od lege in gibanja opazovalca, spreminjajo se le ena?be , ki te zakonitosti opisujejo. Prek Lorentzevih transformacij , ki opisujejo navidezno skr?itev dol?in in podalj?anje ?asa , se tako vidi, da sta merjeni ?as in dol?ina odvisna od hitrosti gibanja opazovalca, torej sta relativna:

${\displaystyle l=l'{\sqrt {1-\left({\frac {v}{c}}\right)^{2}}}=l'{\sqrt {1-\beta _{0}^{2}}}\!\,,}$

${\displaystyle t={\frac {t'}{\sqrt {1-\left({\frac {v}{c}}\right)^{2}}}}={\frac {t'}{\sqrt {1-\beta _{0}^{2}}}}\!\,.}$

Splo?na teorija relativnosti je raz?iritev posebne teorije relativnosti na inercialne sisteme, torej sisteme, v katerih je prisotna gravitacijska sila . Glavni doprinos je v na?inu gledanja na prostor in ?as. V Newtonovem ?asu so namre? gledali na prostor , kot na posodo v kateri se nahajajo snovna telesa (materialni objekti) in na ?as kot na neko gonilo, s pomo?jo katerega lahko razlo?imo dva dogodka . Splo?na teorija relativnosti prostor in ?as poenoti v prostor-?as, saj prostor brez ?asa ne more obstajati in obratno.

V splo?ni teoriji relativnosti je lastni ?as funkcija Newtonovega absolutnega ?asa . V tem nekateri vidijo pomanjkljivost teorije. Nekaj od teh pomanjkljivosti naj bi odpravila kronotopologija . V Schwarzschildovi metriki :

${\displaystyle c_{0}^{2}\mathrm {d} \tau ^{2}=\mathrm {d} s^{2}=c_{0}^{2}\gamma \mathrm {d} t^{2}-r^{2}\mathrm {d} \mathbf {\Omega } ^{2}-{\frac {\mathrm {d} r^{2}}{\gamma }}\!\,,}$

kjer je:

• ${\displaystyle \tau \,}$ ? lastni ?as (?as, ki ga meri ura gibajo?a se vzdol? enake svetovnice s preskusnim delcem ),
• ${\displaystyle c_{0}\,}$ ? hitrost svetlobe v vakuumu ,
• ${\displaystyle t\,}$ ? ?asovna koordinata (ki jo meri mirujo?a ura na neskon?ni razdalji od masivnega telesa),
• ${\displaystyle r\,}$ ? radialna koordinata (merjena kot obseg, deljen z 2 π , sfere v sredi??u okrog masivnega telesa),
• ${\displaystyle \mathrm {d} \mathbf {\Omega } ^{2}=\mathrm {d} \theta ^{2}+\sin ^{2}\theta \,\mathrm {d} \varphi ^{2}\,,}$
• ${\displaystyle \theta \,}$ ? kolatituda (kot od severa v radianih ),
• ${\displaystyle \varphi \,}$ ? longituda (tudi v radianih),
• ${\displaystyle \gamma =1-{\frac {r_{\rm {s}}}{r}}\,}$
• ${\displaystyle r_{\rm {s}}=2\kappa m/c_{0}^{2}\,}$ ? Schwarzschildov polmer masivnega telesa kot skalirni faktor , ^[1]

ima na primer ?asovna spremenljivka vrednosti kot ${\displaystyle t\in T=\mathbb {R} ^{1}}$.

Einsteinova splo?na teorija relativnosti ima tudi globlji filozofski in ?ivljenjski pomen. Iste stvari namre? izgledajo druga?e, ?e se jih gleda z druga?nega gledi??a. Vse je relativno.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Sa?o Dolenc, Prostor-?as in gravitacija: uvod v splo?no teorijo relativnosti , Kvarkadabra: http://www.kvarkadabra.net/?/vesolje/teksti/relativnost_splosna.htm

Ta ?lanek o fiziki je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u

1. ↑ Landau; Lif?ic (1951) .