Silva Trdina

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Silva Trdina
Rojstvo 25. junij 1905 ( {{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}} )
Ljubljana
Smrt 11. januar 1991 ( {{padleft:1991|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}} ) (85 let)
Ljubljana
Dr?avljanstvo   SFRJ
  Kraljevina Jugoslavija
  Avstro-Ogrska
Poklic literarna zgodovinarka , pisateljica , urednica , prevajalka , univerzitetna profesorica

Silva Trdina , slovenska literarna zgodovinarka , znanstvenica , pisateljica , pedagoginja , prevajalka , urednica , ne?akinja Janeza Trdine , * 25. junij 1905 , Ljubljana , † 11. januar 1991 , Ljubljana.

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Malo pred smrtjo pisatelja Janeza Trdine se je njegovemu bratrancu Franu rodila najmlaj?a h?erka Silva Trdina. Uradni?ka dru?ina je ?ivela v bogatem me??anskem stanovanju na Streli?ki ulici v Ljubljani. O?e Fran Trdina je bil knjigovodja, kasneje ra?unski ravnatelj mesta Ljubljane, mati je bila plemi?kega rodu, rojena kot plemenita Marija Urbanc. Dru?ina je ?tela sedem ?lanov, ?tiri h?erke in sina, ki je mlad umrl. Silva Trdina je bila najmlaj?a med sestrami, vse pa so si izbrale pedago?ki poklic (zanimivost: poroka je bila tedaj u?iteljicam prepovedana, v tej smeri pa jih je spodbujala mati, le sestra Mara se je poro?ila na ?e?kem). Silva je pozneje ?ivela s sestro profesorico telesne vzgoje Jo?o (v Slom?kovi ulici, med drugo svetovno vojno pa sta se preselili na ?ufarjevo, kjer sta ?iveli do smrti).

Silva Trdina je ?olo za?ela obiskovati leta 1912, med prvo svetovno vojno je obiskovala ni?jo klasi?no gimnazijo . Leta 1920 se je vpisala na u?itelji??e , 1925 je privatno maturirala ?e na realki , da je lahko ?e istega leta pri?ela ?tudij slavistike , primerjalne knji?evnosti , nem??ine in italijan??ine na ljubljanski univerzi . Leta 1927 je ?tudij nadaljevala v Pragi , kjer je ostala do leta 1929. Naslednje leto je diplomirala. Petnajst let je pou?evala na realki v Mariboru; vmes je leta 1932 opravila profesorski izpit. Leta 1933 je pod mentorskim vodstvom dr. Ivana Prijatelja oddala disertacijo o Josipu Murnu Aleksandrovu ; doktorski naziv so ji podelili leta 1934. Leta 1935 se je vrnila v Ljubljano in za?ela pou?evati na tretji mo?ki gimnaziji; tam je ostala vse do konca druge svetovne vojne.

Leta 1939/40 je od?la na ?tudij italijan??ine v Rim , ki ga je kon?ala leta 1940 s posebnim zaklju?nim izpitom. Znanje italijan??ine je izpopolnjevala na te?ajih za tujce v Sieni in Perugii . S sestro Jo?o je ve?krat potovala tudi kot romarka in kot svetovna popotnica ( Italija , Avstrija , Nem?ija , ?e?koslova?ka , ?vica , Francija , Jeruzalem , Nazaret , Bli?nji vzhod , severna Afrika ).

Skozi vsa trideseta leta je objavljala vrsto strokovnih poro?il in ocen v revije ?enski svet , Modro ptico , Ljubljanski zvon , Mentor , Slovenski jezik .

V letih 1945?1947 je kot uradnica slu?bovala v razli?nih manj?ih krajih po Sloveniji; v letih 1947?1956 je pou?evala na poljanski gimnaziji , potem na u?itelji??u oz. na pedago?ki gimnaziji do upokojitve leta 1968. Prevajala je iz ?e??ine in italijan??ine. V petdesetih letih je bila tudi lektorica za italijan??ino na univerzi, v letih 1954?1964 je vodila na Vi?ji pedago?ki ?oli seminarje iz slovenske knji?evnosti . Tudi po upokojitvi je ostala zelo aktivna in ?e naprej pou?evala italijan??ino na Teolo?ki fakulteti in na poljanski gimnaziji. ?e med vojno je napisala tri u?benike italijanskega jezika Libro italiano (1941?43) in pred upokojitvijo ?e Parliamo italiano (1965). Manj?e skupine mladih je tudi kot upokojenka pou?evala italijan??ino kar na domu. Najbolj je poznana po knji?evni teoriji Besedna umetnost, tako u?benik kot antologija primerov sta do?ivela ve? ponatisov.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Avtorsko delo [ uredi | uredi kodo ]

  • Josip Murn-Aleksandrov: inavguralna disertacija. Ljubljana: Delni?ka tiskarna, 1933. ( COBISS )
  • Josip Murn. Izbrane pesmi. DZS, 1951. ( COBISS )
  • Josipa Murna-Aleksandrova izbrani spisi.Tiskovna zadruga, 1933. ( COBISS )
  • V provinci. Drama v treh dejanjih. Ljubljana: Zalo?ba iger, 1940. ( COBISS )

Kritike [ uredi | uredi kodo ]

U?beniki in priro?niki [ uredi | uredi kodo ]

  • Libro italiano I: Per le scuole medie ed affini = Italijanska knjiga I: Za srednje in sorodne ?ole. Ljubljana: U?iteljska tiskarna, 1941. ( COBISS )
  • Libro italiano II: Per le scuole medie ed affine = Italijanska knjiga II: Za srednje in sorodne ?ole. Ljubljana: U?iteljska tiskarna, 1942. ( COBISS )
  • Libro italiano III: Per le scuole medie ed affine = Italijanska knjiga III: Za srednje in sorodne ?ole. Ljubljana: U?iteljska tiskarna, 1943. ( COBISS )
  • Besedna umetnost: 1. Antologija primerov. Maribor: Obzorja, 1966 in ve? izdaj. ( COBISS )
  • Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958 in ve? izdaj. ( COBISS )

Strokovni ?lanki [ uredi | uredi kodo ]

Uredni?tvo [ uredi | uredi kodo ]

  • Tudi jaz lahko nasitim la?ne. Ljubljana: Zadruga katoli?kih duhovnikov, 1978. ( COBISS )
  • Gogolj: Revizor. Celje: Dru?ba sv. Mohorja, 1937 (tudi avtorica dodanega besedila) ( COBISS )
  • Za vsak dan. Ljubljana: Zadruga katoli?kih duhovnikov, 1980. ( COBISS )
  • Mozaik. Ljubljana: Dru?ina, 1986.

Prevajalstvo [ uredi | uredi kodo ]

  • Ji?i Wolker: Pravljice. Modra ptica, 1931. ( COBISS )
  • Ugo Scotti Berni: Pinokijeva nevesta. Maribor: Obzorja, 1963. ( COBISS )
  • Bernhard Haring: Osmero blagrov: pri?evanje in socialne obveznosti. Ljubljana: Duhovna skupnost slovenskih duhovnikov in bogoslovcev, 1978
  • Pape? Joannes XXIII: Dnevnik du?e in drugi duhovni spisi: odlomki. Ljubljana: samozalo?ba V. Furlan, 1968.
  • Italo Calvino (zbiratelj): Zeleni pti?ek in druge italijanske ljudske pravljice. Maribor: Obzorja, 1966. ( COBISS )
  • Carlo Goldoni: Kr?marica: komedija v treh dejanjih. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958 (tudi urednica). ( COBISS )

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Matja? Kmecl. Jubilantka. Ob sedemdesetletnici Silve Trdinove. JiS, 1975/76.
  • Tanja Jakli?. Stoletnica rojstva Silve Trdina. Preprosto re?eno, sijajna! Delo, 203, 4.7. 2005, 9.
  • Katja Mihurko Poni?. Ob stoletnici rojstva Silve Trdina, ne?akinje Janeza Trdine. V: Zastavil sem svoje ?ivljenje, monografija o ?ivljenju in delu Janeza Trdine 1. del, 2005 (urednik Ale? Bjel?evi?)
  • Milena Mileva Bla?i?. Zgodovinski oris prostega spisja na Slovenskem (1850-2000). Ljubljana: Pedago?ka fakulteta, 2002
  • Bo?idar Borko. Srednja ?ola v drami Silve Trdinove. Jutro, 1940.
  • Tine Debeljak. Silva Trdina: V provinci. Slovenec, 1940.
  • Miran Jarc. Silva Trdina: V provinci. Dejanje, 1940.
  • Lino Legi?a. Zgodovina slovenskega slovstva 4. Ljubljana: Slovenska matica, 1969.
  • Jo?a Mahni?. Silva Trdina. Delo, 1991
  • Du?an Moravec. Slovensko gledali??e od vojne do vojne. Ljubljana: Cankarjeva zalo?ba, 1980.
  • Meta Petkov?ek in Marija Kosec. Jo?a Trdinova. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije, Zdru?enje ?portnih zvez, Slovenska olimpijska akademija, 1999.
  • Jo?e Poga?nik. Knjigi Silve Trdinove na rob. Na?i razgledi, 1960.
  • Branko Rudolf. Silva Trdina: V provinci. Obzorja, 1940.
  • Iva ?egula. Ob in?pekcijah. Sodobna pedagogika, 1951.
  • Slovenski biografski leksikon: dvanajsti zvezek: Taborska-Trtnik. Ljubljana: Zadru?na gospodarska banka, 1980.
  • Janez Trdina. Zbrano delo. 3. knjiga. Ljubljana: Dr?avna zalo?ba Slovenija, 1951.
  • France Vodnik. Spremna beseda. V: Silva Trdina: V provinci. Ljubljana: Zalo?ba iger, 1940.
  • V. G. Slovenska besedna umetnost v knjigi Silve Trdinove. Primorski dnevnik, 1967.
  • Jo?e Zadravec. Cvetje, ki se ne ospe. Dru?ina, 1991.
  • P. Abala, Z. Markovi? in O. Osterman. L'oeuvre litteraire des femmes yougoslaves. Beograd: Conseil national des femmes yougoslaves, 1936.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Silva_Trdina&oldid=5874847 ≪