Departmaji Francije
Departements francais
|
---|
|
|
Lokacija
| Francija
|
---|
Nadrejene enote
| Regije
|
---|
?tevilo
| 101 (stanje 2. januar 2021)
|
---|
Mo?ne vrste
| |
---|
Prebivalstvo
| Najve?ja: sever,
Hauts-de-France
?2.608.346 (?tetje 2019)
Najmanj?a:
Lozere
,
Okcitanija
?76.557 (?tetje 2019)
|
---|
Povr?ine
| Najve?ja:
Francoska Gvajana
?83.533,9 km²
Najmanj?a:
Pariz
,
Ile-de-France
?105,4 km²
|
---|
Gostote
| Najve?ja: Pariz, Ile-de-France?8014 preb./km²
Najmanj?a: Francoska Gvajana?1,4 preb./km²
|
---|
Vlade
| |
---|
Podrazdelitev
| |
---|
V upravni delitvi
Francije
je
departma
(francosko:
departement
, izgovorjeno [depa?t?m??]) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (≫teritorialne skupnosti≪), med upravnimi regijami in ob?inami. ?estindevetdeset departmajev je v metropolitanski Franciji, pet pa je ?ezmorskih departmajev, ki so prav tako razvr??eni kot ?ezmorske regije. Departmaji so nadalje razdeljeni na 332 okro?ij,
[1]
ta pa so razdeljena na kantone. Zadnji dve ravni oblasti nimata avtonomije; so osnova lokalne organizacije policije, gasilcev in v?asih administracije volitev.
Vsak oddelek upravlja izvoljeni organ, imenovan svet departmaja (
conseil departemental
[ednina],
conseils departementaux
[mno?ina]). Od leta 1800 do aprila 2015 so se ti imenovali generalni sveti (
conseil general
[ednina]
conseils generaux
[mno?ina]).
[2]
Vsak svet ima predsednika. Njihova glavna podro?ja odgovornosti so upravljanje ?tevilnih socialnih in drugih dodatkov, stavbe za ni?je srednje ?ole (kolid?e) in tehni?nega osebja ter lokalnih cest in ?olskih in pode?elskih avtobusov ter prispevek k ob?inski infrastrukturi.
[3]
Lokalne slu?be dr?avne uprave so tradicionalno organizirane na ravni departmajev, kjer prefekt predstavlja vlado; vendar so regije od leta 2000 pridobile pomen, pri ?emer so se nekatere storitve na ravni oddelkov zdru?ile v storitve na ravni regij.
Departmaji so bili ustanovljeni leta 1790 kot racionalna zamenjava provinc
Ancien Regime
z namenom krepitve nacionalne enotnosti;
[4]
naziv
departma
se uporablja za pomen dela ve?je celote.
[5]
Skoraj vsi so bili poimenovani po fizi?no-geografskih zna?ilnostih (reke, gore ali obale), ne pa po zgodovinskih ali kulturnih ozemljih, ki bi lahko imela svoje lojalnosti. Delitev Francije na departmaje je bil projekt, ki je bil ?e posebej identificiran s francoskim revolucionarnim voditeljem Abbejem Sieyesom,
[6]
[7]
?eprav so o njem ?e pogosto razpravljali in pisali ?tevilni politiki in misleci. Najzgodnej?i znani predlog o tem je iz leta 1665 v spisih
d'Argensona
.
[8]
Navdihnili so podobne delitve v ?tevilnih dr?avah, nekatere med njimi so bile nekdanje francoske kolonije. Ozemeljska razdelitev ?panije iz leta 1822 (razveljavljena zaradi francoske intervencije iz leta 1823, ki je kon?ala
trienio liberal
) in ozemeljska razdelitev ?panije iz leta 1833, ki tvori osnovo dana?njih ?panskih provinc z manj?imi spremembami, prav tako temeljita na francoskem modelu departmajev pribli?no enake velikosti.
[9]
Ve?ini francoskih departmajev je dodeljena dvomestna ?tevilka,
uradna geografska oznaka
, ki jo dodeli
Institut national de la statistique et des etudes economiques (Insee)
.
[10]
?ezmorski departmaji imajo trimestno ?tevilko. ?tevilka se uporablja na primer v po?tni ?tevilki in se je do nedavnega uporabljala za vse registrske tablice vozil. Prebivalci obi?ajno uporabljajo ?tevilke za ozna?evanje lastnega oddelka ali sosednjega, na primer prebivalci Loireta lahko svoj oddelek imenujejo "45". Bolj oddaljene oddelke praviloma imenujemo po imenu, saj malokdo pozna ?tevilke vseh oddelkov.
Leta 2014 je predsednik
Francois Hollande
predlagal ukinitev departmajskih svetov do leta 2020, ki bi ohranili departmaje kot upravne enote, in prenos njihovih pristojnosti na druge ravni upravljanja.
[11]
Ta reformni projekt je bil medtem opu??en.
Notes:
- ^1
Ve?ina grbov ni uradnih
- ^2
Ta departma je bil poznan kot
Basses-Alpes
(≫Ni?je Alpe≪) do leta 1970
- ^3
Ta departma je bil poznan kot
Charente-Inferieure
(≫Ni?ja
reka Klarenta
≪) do leta 1941
- ^4
Ta departma je bil poznan kot
Cotes-du-Nord
(≫Obale severa≪) do leta 1990
- ^5
Ta departma je bil poznan kot
Bec-d'Ambes
(≫
Bec d'Ambes
≪) od leta 1793 do leta 1795. Koncencija je to ime odpravila, da bi se izognila spominov na prepovedano politi?no frakcijo
?irondincev
.
- ^6
Ta departma je bil poznan kot
Loire-Inferieure
(≫Spodnja
Loara
≪) do leta 1957
- ^7
Ta departma je bil poznan kot
Mayenne-et-Loire
(≫
reka Mayenne
in Loara≪) do leta 1791
- ^8
Ta departma je bil poznan kot
Basses-Pyrenees
(≫Spodnji Pirineji≪) do leta 1969
- ^9
?tevilka 75 je bila uradno dodeljena
departmaju Seine
- ^10
Ta departma je bil poznan kot
Seine-Inferieure
(≫Spodnji Seine≪) do leta 1955
- ^11
?tevilka 78 je bila uradno dodeljena
departmaju Seine-et-Oise
- ^12
?tevilka 91 je bila uradno dodeljena
departmaju Al?ir
, v
Francoski Al?iriji
- ^13
?tevilka 92 je bila uradno dodeljena
departmaju Oran
, v Francoski Al?iriji
- ^14
?tevilka 93 je bila uradno dodeljena
departmaju Constantine
, v Francoski Al?iriji
- ^15
Prefektura
departmaja Val-d'Oise
imenovana
Pontoise
je bila ustanovljena ob nastanku departmaja, ampak je bila v resnici premaknjena na sosenjo ob?ino
Cergy
. Trenutno sta oba dela
ville nouvelle
, ki je del
mesta Cergy-Pontoise
|
---|
|
¹ Imajo hkrati status departmaja in regije.
|