Selim III.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Selim III.
???? ????
Kalif Osmanskega kalifata
Amir al-Mu'minin
Skrbnik dveh svetih mo?ej
Sultan Osmanskega cesarstva
Kayser-i Rum
Kan
28. sultan Osmanskega cesarstva
Vladanje 7. april 1789 - 29. maj 1807
Predhodnik Abdul Hamid I.
Naslednik Mustafa IV.
Rojstvo 24. december 1761
Pala?a Topkapi , Konstantinopel , Osmansko cesarstvo
Smrt 28. julij 1808 ( 1808-07-28 ) (46 let)
Pala?a Topkapi, Konstantinopel, Osmanko cesarstvo
Pokop
Mo?eja Laleli, Carigrad
?ene Safizar Kadin
Ajnisafa Kadin
Zibifer Kadin
Tabisafa Kadin
Refet Kadın
Nuru?ems Kadin
Husnumah Kadin
Imena
Selim bin Mustafa
Dinasrija Osmani
O?e Mustafa III.
Mati Mihri?ah Sultan
Religija sunitski islam
Tugra Selim III. سليم ثالث's signature

Selim III. ( osmanskotur?ko ???? ????? , dob.   'Sal?m-i s?lis') je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva , ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761 , † 28. julij 1808 .

Leta 1807 so ga jani?arji odstavili in na prestol posadili njegovega bratranca, ki je vladal kot Mustafa IV. Selima je naslednje leto ubila skupina atentatorjev.

Selim III. je bil sin sultana Mustafe III. in njegove ?ene Mihri?ah Sultan. Mati je bila po poreklu iz Gruzije . Ko je postala Valide Sultan (glavna sultanova ?ena) je sodelovala pri reformi dr?avnih ?ol in ustanavljanju politi?nih zdru?enj. O?e je bil zelo izobra?en in je verjel v nujnost reform. V mirnem ?asu je poskusil ustvariti mo?no vojsko s profesionalnimi, dobro ?olanimi vojaki, zato je uvedel nove voja?ke predpise in odprl pomorske in topni?ke akademije. Motiviral ga je predvsem strah pred rusko invazijo. Med rusko-tur?ko vojno (1768?1774) je zbolel in leta 1774 umrl zaradi sr?nega infarkta.

Na sultana Mustafo je zelo vplivala mistika. Prerokba mu je napovedala, da bo njegov sin Selim svetovni osvajalec, zato je organiziral veselo pogostitev, ki je trajala sedem dni. Tudi Selim je bil zelo dobro izobra?en. Mustafa III. je za svojega naslednika izbral sina Selima, po Mustafovi smrti pa se je na osmanski prestol povzpel Selimov stric Abdul Hamid I. Novi sultan je skrbel za Selima in dajal velik poudarek njegovi izobrazbi.

Abdul Hamida je po njegovi smrti 7. aprila 1789 nasledil Selim, ki ?e ni dopolnil 27 let. Zelo rad je imel knji?evnost in kaligrafijo ; mnoga njegova dela so bila postavljena na stene mo?ej in samostanov. Napisal je veliko pesmi, zlasti o ruski okupaciji Krima . Teko?e je govoril arabsko , perzijsko in srbsko - bolgarsko . Selim III. je pokazal velik pomen domoljubja in religije. Dokazal se je v poeziji in glasbi in ljubil likovno umetnost in vojsko.

Vladanje [ uredi | uredi kodo ]

Reforme [ uredi | uredi kodo ]

Selim III. sprejema dostojanstvenike pri Slavnostnih vratih pala?e Topkapi

Sultanovi podlo?niki so v nadarjenem in energi?nem Selimu III. videli veliko upanje za spremembe v cesarstvu. Veliko se je povezoval s tujci in bil trdno prepri?an o nujnosti reformiranja svoje dr?ave, vendar mu Avstrija in Rusija nista dali ?asa za ni? drugega kot za obrambo. Po sklenitvi Jasijskega miru leta 1792 mu je Evropa dala nekaj predaha, potem pa je sledila Napoleonova invazija na Egipt in Sirijo , ki je za cesarstvo pomenila velik napor. Osmanske province v Egiptu in Siriji so za?ele uvajati francosko politiko in oddaljevati od Carigrada.

Francoska kampanja na Egipt in Sirijo proti mamelukom in Osmanskemu cesarstvu

Selim III. je odlo?il napovedano odpravo voja?kih fevdov in v dr?avni upravi, predvsem v dav?ni slu?bi, uvedel ve? reform. V vojski je po dobro izdelanih na?rtih za ?olanje leta 1797 uvedel nove voja?ke enote, imenovana nizam-i-jedid , ki so jih urili tuji ?astniki. Enote so bile sestavljene iz tur?ke kme?ke mladine iz Anatolije in opremljene s sodobnim oro?jem. [1]

Te ?ete so bile sposobne zatreti upore jani?arjev v balkanskih provincah, na primer v Smederevskem sand?aku, kjer niso bili zadovoljni z novim vezirjem Had?i Mustafa Pa?o. Nezadovoljni guvernerji provinc so brez zadr?kov posku?ali izkoristiti jani?arje proti reformno naravnanemu sultanu. Spodbujen s temi uspehi je Selim III. izdal ukaz, da je treba vsako leto del jani?arjev premestiti v nizam-i-jedid . Ker Selimu ni uspelo nizam-i jedida vklju?iti v ostalo vojsko, je bila njegova vloga v obrambi dr?ave omejena. [1]

Zunanja politika [ uredi | uredi kodo ]

Glavnina osmanske vojske pod poveljstvom velikega vezirja Ko?a Jusuf Pa?e maja 1788 mar?ira proti Sofiji

Ob Selimovem prihodu na prestol je bilo Osmansko cesarstvo v vojnah s sosedi precej zmanj?ano. Rusija je s Ku?ukkajnar?kim mirom leta 1774 potrdila svoje osvojitve ob ?rnem morju . Selim je spoznal pomen diplomatskih odnosov z drugimi dr?avami in si prizadeval ustanoviti stalna veleposlani?tva na dvorih vseh velikih evropskih dr?av. Naloga je bila te?ka, predvsem zaradi verski predsodki do muslimanov. Kljub temu je ustanovil stalna veleposlani?tva v Veliki Britaniji , Franciji , Prusiji in Avstriji . Kot kulturnik, pesnik in glasbenik je nadaljeval dolgoletno dopisovanje z Ludvikom XVI. Francoskim . Po dr?avnem prevratu in ustanovitvi Francoske republike so francoski predstavniki v Carigradu ostali in vzdr?evali stike s ?tevilnimi vplivnimi osebnostmi. [2]

1. julija 1798 se je francoska vojska izkrcala v Egiptu in Selim je Franciji napovedal vojno. Osmani so se v zavezni?tvu z Rusijo in Britanijo ob?asno spopadali s Francozi na kopnem in na morju do marca 1801. Mir je bil sklenjen junija 1802.

Naslednje leto so se za?ele te?ave na Balkanu . V obmejnih pokrajinah osmanska oblast ?e ve? desetletij ni imela velike mo?i, kar je Selima spodbudilo, da bi jo ponovno vzpostavil. Eden uporni?kih voditeljev je bil Osman Pazvantoglu, ki je z avstrijsko podporo leta 1801 napadel Vla?ko . Napad je spodbudil rusko posredovanje in dosegel ve?jo avtonomijo obdonavskih provinc. Poslab?alo se je tudi stanje v Srbiji .

Usoden preobrat v cesarstvu je povzro?ila vrnitev sovra?no razpolo?enih jani?arjev, razpu??enih pred osmimi leti. Jani?arji so umorili razsvetljenega sultana Selima III., s ?imer se je kon?ala vladavina najnaprednej?ega vladarja, ki ga je imelo cesarstvo v zadnjih sto letih. [3] Osmanske mo?i nista mogli obnoviti niti oro?je niti diplomacija.

Francoski vplivi na Visoko porto niso o?ivili, kar je povzro?ilo osmansko kljubovanje tako Sankt Peterburgu kot Londonu. Osmansko cesarstvo se je pridru?ilo Napoleonovi Franciji in 27. decembra 1806 napovedalo vojno Rusiji in marca 1807 ?e Veliki Britaniji.

Upor jani?arjev [ uredi | uredi kodo ]

Najambicioznej?i voja?ki projekt Selima III. je bila ustanovitev povsem novega pehotnega korpusa, ki bi bil v celoti usposobljen in opremljen po najnovej?ih evropskih standardih. Ta enota, imenovana nizam-i jedid ( novi red ), je bila ustanovljena leta 1797 in je privzela na?in nova?enja, ki je bil za cesarsko vojsko zelo nenavaden. Nove enote so bile sestavljene iz tur?ke kme?ke mladine iz Anatolije , kar je jasno pokazalo, da sistem dev?irme ni ve? funkcionalen. ?astnike so usposabljali Evropejci, vojaki pa so bili opremljeni s sodobnim oro?jem in uniformami v francoskem slogu. Do leta 1806 je nova vojska ?tela okrog 23.000 vojakov. Vanjo so bili vklju?eni sodoben topni?ki korpus in enote za u?inkovito izvajanje manj?ih akcij. Selimu III. zaradi odporov v redni vojski novih enot ni uspelo vklju?iti vanjo, kar je omejilo njeno vlogo v obrambi dr?ave.

Jani?arji so od samega za?etka Selimovega vladanja na celoten program voja?kih reform gledali kot na gro?njo njihovi neodvisnosti, zato na terenu niso hoteli slu?iti skupaj z novo vojsko.

Mo?ne derebege je vznemiril na?in, kako je sultan financiral svoje nove sile ? zaplenil je timarje in njihove prihodke usmeril proti nizam-i jedidu . Nadaljnje nasprotovanje je pri?lo od uleme in drugih pripadnikov vladajo?e elite, ki so nasprotovali evropskim modelom, na katerih je Selim temeljil svoje voja?ke reforme.

Vse te sile so se leta 1806 zdru?ile pod vodstvom uporni?kih jani?arjev in odstavile Selima III. Za njegovega naslednika so izbrale Mustafo IV. , ki se je obvezal, da se ne bo vme?aval v njihove privilegije. Odlok za Selimovo odstavitev je vseboval tudi obto?bo, da ni spo?toval islamske vere in osmanskega izro?ila. V naslednjem letu so bila veleposlani?tva v Evropi razpu??ena, enote nizam-i jedid razpr?ene, odstavljeni sultan pa umorjen. [4]

Avstrijsko-tur?ka vojna (1787?1791) [ uredi | uredi kodo ]

Bitka pri Rmniku med rusko-avstrijsko in osmansko vojsko
Avstrijsko obleganje Beograda leta 1789

Avstrijsko-tur?ka vojna (1787?1791) se je kon?ala brez zmagovalca. Potekala je so?asno z rusko-tur?ko vojno (1787-1792) .

Rusko-tur?ke vojne [ uredi | uredi kodo ]

January Suchodolski: Rusko obleganje O?akova (1788)

Prva velika rusko-tur?ka vojna (1768?1774) se je za?ela, ko je Osmansko cesarstvo zahtevalo, da se ruska carica Katarina II. Velika preneha vme?avati v notranje zadeve Poljske . Rusi so v vojni zmagali osvojili Krim in Azov in pod poveljstvom feldmar?ala Petra Rumjanceva zasedli Moldavijo in premagali Osmane v Bolgariji . Osmani so bili prisiljeni zaprositi za mir, ki je bil sklenjen s Ku?ukkajnar?kim mirovnim sporazumom . Osmanski vazal Krimski kanat je postal neodvisen znotraj Ruskega carstva. Rusija je imela po vojni mnogo mo?nej?i polo?aj za ?iritev in Katarina II. je leta 1783 dokon?no priklju?ila Krimski polotok.

Vojna je ponovno izbruhnila leta 1787. Tokrat se je Rusiji pridru?ila Avstrija. Rusi so pod generalom Aleksandrom Suvorovom dosegli ve? zmag, prevzeli oblast ob spodnjem Dnestru in spodnji Donavi in prisilili Osmane na podpis Ja?kega miru 9. januarja 1792. Osmansko cesarstvo je moralo Rusiji prepustiti celo ukrajinsko obalo ?rnega morja.

Vojna je ponovno izbruhnila leta 1806, ko je osmanska vlada odstavila rusofilska guvernerja Moldavije in Vla?ke . Rusija je nerada premestila velike sile na osmansko fronto, ker so bili odnosi z Napoleonovo Francijo zelo negotovi. Rusija je ravno zaradi vojne s Francijo posku?ala ?im prej kon?ati vojno na svoji ju?ni meji. Zmagovit pohod ruskega feldmar?ala Mihaila Kutuzova leta 1811?1812 je prisilil Osmane, da so 18. maja 1812 podpisali Bukare?ki mirovni sporazum . Osmansko cesarstvo je moralo Rusiji prepustiti Besarabijo . [5]

Rusija je dosegla tudi amnestijo Srbov, ki so se uprli osmanski oblasti, in obljubo o njihovi neodvisnosti, tur?ki garnizoni pa so dobili nadzor nad srbskimi trdnjavami. Izvajanje mirovnega sporazuma so prepre?ili ?tevilni spori in osmanske ?ete so naslednje leto ponovno napadle Srbijo.

Odnosi s Tipu Sultanom [ uredi | uredi kodo ]

Tipu Sultan je bil neodvisni vladar Misorskega sultanata v ju?ni Indiji , lojalen mogulskemu ?ahu Alamu II. Med tretjo angle?ko-misorsko vojno, v kateri je do?ivel nepopravljiv poraz, je za pomo? zaprosil Selima III. Tipu Sultan je nato za?el utrjevati svoje odnose s Francijo. V poskusu priti v stik s Tipu sultanom je Napoleon leta 1798 napadel osmanski Egipt, kar je v Konstantinoplu povzro?ilo izbruh ogor?enja.

Britanci so apelirali na Selima III., naj Tipu Sultanu po?lje pismo z zahtevo, da Misorski sultanat ustavi vojno proti britanski Vzhodnoindijski dru?bi . Selim III. je v pismu Tipu Sultanu kritiziral Francoze in mu sporo?il, da bodo Osmani nastopali kot posrednik med Misorskim sultanom in Britanci. Tipu Sultan je dvakrat pisal Selimu III. in zavrnil ponudbo Osmanov. ?e preden je ve?ina njegovih pisem prispela v Konstantinopel je izbruhnila ?etrta anglo-misorska vojna, v kateri je Tipu sultan med obleganjem Seringapatama leta 1799 padel. [6]

Incident v Edirnu (1806) [ uredi | uredi kodo ]

V Trakiji se je poleti 1806 zgodil oboro?en spopad med sultanovimi enotami nizam-i d?edid in koalicijo balkanskih magnatov ( ayan ) in lokalnih garnizonov jani?arjev . Spopad je spro?il Selimov poskus, da bi v Trakiji ustanovil voja?nice enot nizam-i d?edid in raz?iril njihovo delovanje v Rumelijo ( Balkan ). Kon?ni rezultat spopada je bil umik enot nizam-i d?edid v Carigrad in Anatolijo, ki je pomenil smrtni udarec Selimovim ambicijam o ?iritvi njegove reformirane vojske, pa tudi velik udarec za njegovo legitimnost. Poslab?anje njegovega polo?aja bi lahko bil eden od vzrokov za njegovo odstavitev maja naslednjega leta. [7]

Padec in umor [ uredi | uredi kodo ]

Uradni ferman sultana Selima III., s katerim je imenoval Francoisa Pouquevillea za predstavnika Francije na dvoru janinskega Ali Pa?e

Selim III. je bil pod tako velikim vplivom Horacea Sebastianija, francoskega veleposlanika pri Visoki porti , da je umaknil svoje vojno ladjevje ne da bi ga sploh uporabil. Anarhija, odkrita ali pritajena, ki je obstajala v vseh provincah, se je izkazala za preveliko, da bi se Selim III. u?inkovito spopadel z njo. Jani?arji so se ponovno uprli in spodbudili ?eika ul-islama , da je objavil fatvo proti reformam. Selima III. so odstavili in 29. maja 1807 na njegovo mesto imenovali bratranca Mustafo IV. (vladal 1807?1808).

Ruski ayan Alemdar Mustafa Pa?a, vpliven prista? reform, je zbral vojsko 40.000 mo? in odkorakal proti Carigradu, da bi odstavljenega Selima III. vrnil na osmanski prestol, vendar je pri?el prepozno. Odstavljenega sultana je na Mustafov ukaz v njegovi pala?i umorila skupina dvorjanov, v kateri so bili tudi sultanov garderober Gruzinec Fettah, zakladnik Ebe Selim in predstojnik ?rnih evnuhov Nezir Aga. Alemdar Mustafa je po prihodu v Carigrad odstavil Mustafo IV. in na njegovo mesto postavil Mahmuda II. (vladal 1808-1839), edinega ?e ?ivega mo?kega ?lana Osmanske dinastije . Mustafa je pred odstavitvijo ukazal usmrtiti tudi njega, vendar je uspel pre?iveti.

Selima so pokopali v mo?eji Laleli v Carigradu v bli?ini njegovega o?eta.

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

?ene

Selim III. je imel sedem ?en:

  • Safizar Kadin (umrla v pala?i Topkapi 29. maja 1792 pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mo?eji Laleli, Carigrad), prva ?ena
  • Ajnisafa Kadin
  • Zibifer Kadın (umrla v Beglerbegovi pala?i 30. januarja 1817, pokopana v mo?eji Selimije, Uskudar, Carigrad), druga ?ena [8]
  • Tabisafa Kadin (umrla v pala?i Fındıklı 15. narca 1855, pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mo?eji Laleli, Carigrad), tretja ?ena
  • Refet Kadin (umrla v pala?i Be?ikta? 22. oktobra 1867, pokopana v mavzoleju Mihri?ah Sultan na pokopali??u Eyup, Carigrad), ?etrta ?ena [8]
  • Nuru?ems Kadın (umrla v pala?i Kuru?e?me maja 1826, pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mo?eji Laleli, Carigrad), peta ?ena [9]
  • Hisnimah Kadin (umrla 1814, pokopana v mavzoleju Mustafe III. v mo?eji Laleli, Carigrad), ?esta ?ena
Otroci

Selim III. ni imel otrok.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 Cleveland, William L.; Bunton, Martin (2013). A history of the modern Middle East (5. izdaja). Boulder, CO: Westview Press. str. 57. ISBN 9780813348339 .
  2. ↑ Stanford, Shaw. "The Origins of Ottoman Military Reform: The Nizam-I Cedid Army of Sultan Selim III". The Journal of Modern History . 37: 291. doi:10.1086/600691. JSTOR 1875404.
  3. ↑ Selim, III Biography . Bookrags.com. Pridobljeno 5. junija 2017.
  4. ↑ Cleveland, William (2013). A History of the Modern Middle East . Boulder, Colorado: Westview Press. str. 57?58. ISBN 0813340489 .
  5. ↑ Cleveland, William (2013). A History of the Modern Middle East . Boulder, Colorado: Westview Press. str. 57?58. ISBN 0813340489 .
  6. ↑ Azmi Ozcan. Pan-Islamism: Indian Muslims, the Ottomans and Britain, 1877-1924 . Google Books. Pridobljeno 29. novembra 2012.
  7. ↑ Hanio?lu, M. ?ukru (2008). A Brief History of The Late Ottoman Empire . Princeton University. str. 53. ISBN 978-0-691-13452-9 .
  8. ↑ 8,0 8,1 Haskan, Mehmet Nermi (2001). Yuzyıllar boyunca Uskudar - Volume 1. Uskudar Belediyesi . str. 307, 329. ISBN 978-9-759-76060-1 .
  9. ↑ Haskan, Mehmet Nermi (2001). Yuzyıllar boyunca Uskudar - Volume 3. Uskudar Belediyesi . str. 1332. ISBN 978-9-759-76063-2 .

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Basaran, Betul. Selim III, Social Control and Policing in Istanbul at the End of the Eighteenth Century: Between Crisis and Order . Leiden: Brill, 2014.
  • Malecka, Anna. "The mystery of the Nur al-Ayn diamond", in: Gems and Jewellery , avgust/september 2014. str. 20?22.
  • Stanford, Shaw. ≫The Origins of Ottoman Military Reform: The Nizam-I Cedid Army of Sultan Selim III≪. The Journal of Modern History . 37 : 291. doi : 10.1086/600691 . JSTOR   1875404 .
  • Shaw, Stanford Jay. Between old and new: the Ottoman Empire under Sultan Selim III, 1789-1807 . Harvard University Press, 1971.
  • Tuncay Zorlu. Sultan Selim III and the Modernisation of the Ottoman Navy . London, I.B. Tauris, 2011.
Selim III.
Rojen: 24. december 1761 Umrl: 28. julij 1808
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Abdul Hamid I. 		Sultan Osmanskega cesarstva
7. april 1789 ? 29. maj 1807 		Naslednik: 
Mustafa IV.
Sunitski muslimanski nazivi
Predhodnik: 
Abdul Hamid I. 		Kalif Osmanskega kalifata
7. april 1789 ? 29. maj 1807 		Naslednik: 
Mustafa IV.
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Selim_III.&oldid=5990544 ≪