Sava Sever
Rojstvo	28. junij 1905 ( {{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:28|2|0}} ) [1] [2] [3] Trojane [1] [2] [3]
Smrt	21. oktober 1979 ( {{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}} ) [1] [2] [3] (74 let) Ljubljana [1] [2] [3]
Dr?avljanstvo	SFRJ   Kraljevina Jugoslavija   SHS   Cislajtanija
Poklic	igralka

Sava Sever , poro?ena Stupica, slovenska igralka , * 28. junij 1905 , Trojane , † 21. oktober 1979 , Ljubljana .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Sava Sever, sestra arhitekta Milana Severja , je obiskovala osnovno ?olo in tri razrede gimnazije v Novem mestu (1915-1918) ter nadaljevala v Ljubljani , kjer je 1923 maturirala. Po kon?ani gimnaziji je nekaj semestrov ?tudirala dramatiko pri Milanu Skrbin?ku . Kasneje se je izpopolnjevala v Berlinu na Institut f. Theaterwesen svojo gledali?ko pot pa je za?ela na delavskem odru v Ljubljani. Njena prva vloga je bila v E. Toller Naskok na stroje : igro je pripravil Delavski oder v Ljubljani, a je bila prepovedana. V ljubljanski Drami je za?ela prilo?nostno ?e v sezoni 1930?1931, z rednim gledali?kim delom pa 1931 v Skopju , nadaljevala v Osijeku in Splitu (1932?1934), nadaljevala v Mariboru (1934?1935) in Ljubljani (1935?1938) v Beogradu (1938?1939), Zagrebu (1940?1941) ter Ljubljani (1941?1942). ^[4]

Med drugo svetovno vojno je bila aktivistka OF in je bila zaradi suma o sodelovanju s partizani ve?krat aretirana in zasli?evana. Po osvoboditvi je najprej delala kot igralka v SNG v Ljubljani (1945-1947), nato v Beogradu (1947-1952) leta 1952 pa se je vrnila v Ljubljano, kjer je nadaljevala igralsko kariero.

Vloge [ uredi | uredi kodo ]

Pot njenega igralstva je ?la skozi vrsto jugoslovanskih gledali??, kjer je ob ?ivljenjskih izku?njah ?irila in poglabljala svojo umetnost. Prvotno je oblikovala tenko?utne, razumsko prebujene, spro??ene mladostne like. Bila je Olga Nikolajevna (Andrejev, Mladoletje), Manja (?kvarkin, Tuje dete), Ljudmila (Katajev, Kvadratura kroga), Blanka (Shaw, Kako zabogati?), Polly (Brecht, Bera?ka opera), Rona (Leskovec, Dva bregova), Stana (Brn?i?, Med ?tirimi stenami), Julija ( Strindberg , Gospodi?na Julija), sestra Angelika ( Krle?a , Gospoda Glembajevi), Giga (Begovi?, Brez tretjega). Osebni nemir in ?ivljenjski boji so Severjevo privedli do globoko do?ivetih in notranje razbitih, umsko in ?ustveno razbolelih ?ena; te like je dvignila do izredno kultiviranega realisti?nega sloga. Po lastni izjavi so ji najljub?e vloge: Goneril ( Shakespeare , Kralj Lear), Ma?a ( ?ehov , Tri sestre), Panova (Trenjev, Ljubov Jarovaja). Vzporedno s temi vlogami pa so ?e vloge Jokasta ( Sofoklej , Kralj Ojdip), Grudnovka ( Cankar , Za narodov blagor ), Ana Karenina ( Tolstoj ), Ranjevska (?ehov, ?e?njev vrt), Edith Frank (Goodrich-Hackett, Dnevnik Ane Frank), Grofica (Anouilh, Ornifle). Mo? in vrh svoje igre je izrazila zlasti v Krle?evi grofici Castelli-Glembay (Gospoda Glembajevi), Lavri Lembachovi (Agonija) in Liviji Ancili (Aretej). ^[4]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Nagrade [ uredi | uredi kodo ]

• Pre?ernova nagrada (1972)
• Bor?tnikov prstan (1979)

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Sava Sever .

• seznam slovenskih igralcev