Nad?kofija Salzburg Archidioecesis Salisburgensis Erzdiozese Salzburg
Salzbur?ka stolnica
Grb
Podro?je
Dr?ava	Avstrija
Ozemlje	Salzburg , Tirolska
Metropolija	Salzburg
Metropolit	Salzburg , Salzburg
Statistika
Povr?ina	9.715 km 2
Prebivalcev - Skupno - Katoli?ani	(2017) 735.135 470.141  ( 64%)
Splo?no
Verska skupnost	Rimskokatoli?ka
Obred	Rimski obred
Ustanovitev	20. april 798
Stolnica	Stolnica sv. Ruperta in sv. Virgila
Zavetnik	Rupert Salzbur?ki sv. Virgil
Vodstvo
Pape?	Fran?i?ek
Nad?kof metropolit	Franz Lackner
Pomo?ni ?kof	Andreas Laun Hansjorg Hofer
Generalni vikar	Hansjorg Hofer Roland Rasser (od 1. septembra 2017)
?kofovi vikarji	Matthaus Appesbacher
Upokojeni ?kofje	Georg Eder Alois Kothgasser
Zemljevid
Uradna stran
kirchen.net/portal
Catholic-hierarchy.org

Nad?kofija Salzburg ( latinsko Archidioecesis Salisburgensis , nem?ko Erzdiozese Salzburg ) je nad?kofija in metropolija Rimskokatoli?ke cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nad?kofije Dunaj ).

Nad?kofija obsega mesto in zvezno de?elo Salzburg ter severovzhod Tirolske in je danes po Kolnski nad?kofiji najstarej?a obstoje?a nad?kofija v nem?ko govore?em svetu. ?kofija je bila ustanovljena leta 739 kot ?kofija v Salzburgu, leta 798 je postala nad?kofija in v letih po 1328 kot knezonad?kofija Salzburg, ki je bila sekularizirana leta 1803 in je lo?evala pastoralno oskrbo in politi?no ozemlje. Salzbur?ki nad?kofi imajo ?astni naziv Primas Germaniae in apostolski legat .

Kot metropolitanska ?kofija je v Salzburgu sede? Metropolije Salzburg, ki vklju?uje Zahodno in Ju?no Avstrijo. Zdaj obsega ?e ?tiri sufraganske ?kofije: Gradec - Sekav , Kr?ka ?kofija (s sede?em v Celovcu ), Innsbruck in Feldkirch .

Samo ozemlje nad?kofije je nekoliko ?ir?e od meja avstrijske zvezne de?ele Salzburg in poleg nje obsega ?e severovzhodni del Tirolske. Nad?kofija je razdeljena na 17 dekanij; 12 jih je v zvezni de?eli Salzburg: Altenmarkt, Bergheim, Hallein, Kostendorf, Saalfelden, mesto Salzburg, St. Georgen, St. Johann im Pongau, Stuhlfelden, Tamsweg, Taxenbach, Thalgau; na Tirolskem pa 5: Brixen im Thale, Kufstein, Reith im Alpbachtal, St. Johann na Tirolskem in Zell am Ziller.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Vita Sancti Severini poro?a, da je bila okoli leta 450 kr??anska kongregacija v rimskem Iuvavumu z dvema cerkvama in samostanom. Po umiku rimske vojske leta 488 je bilo mesto med obdobjem preseljevanja opu??eno in morda uni?eno.

Sveti Rupert je pri?el leta 696 in ustanovil Samostan sv. Petra in Samostan benediktink Nonnberg . Verjetno je imel okoli leta 700 postavljeno veliko cerkev v ?ast svetega Petra in ustanovil skupnost ?kofijskih duhovnikov ( kanonikov ), iz katere se je kasneje razvil stolni kapitelj .

Bonifacij je leta 739 prinesel pape?ko potrditev za novo ustanovljeno ?kofijo in dolo?il ?kofijske meje. Irski menih in ?kof Virgil je v Salzburgu zgradil tridelno stolnico in v njej so 24. septembra 744 pokopali Rupertove relikvije , kar je takrat pomenilo kanonizacijo .

Pape? Leon III. jo je 20. aprila 798, na pro?njo frankovskega kralja Karla Velikega povzdignil v nad?kofijo, kateri so bili podrejeni bavarski volilni ?kofi Freisinga , Neuburga , Passaua , Regensburga in Sabna . Ta cerkvena pokrajina je za?asno vklju?evala celotno staro bavarsko plemensko obmo?je, to je ve?ino dana?nje Avstrije in Bavarske (razen Frankovske in ?vabske), dana?njo Ju?no Tirolsko in Trentino, velike dele Mad?arske, ?e?ke, Slovenije in Slova?ke. Salzburg je bil neko? druga najve?ja ?kofija na svetu. ^[1] Arno je bil prvi nad?kof. Nastanek cerkvene pokrajine je povezan s prizadevanji za oblikovanje bavarske dr?avne cerkve.

Od takrat naprej je bila iz Salzburga pokristjanjena predvsem Karantanija . Tam so bili ustanovljeni ?tevilni samostani kot baze. Leta 796 je Salzburg za misijon dobil obmo?je okrog Blatnega jezera (Mad?arska) do Donave in Drave . 5. februarja 816 je cesar Ludvik Pobo?ni v Aachnu nad?kofiji podelil imuniteto s kraljevsko za??ito. V ?asu Ludvika Pobo?nega je ve?ina cerkva dobila to pravico. Imuniteta s kraljevo za??ito je cerkev osvobodila javne pristojnosti grofov. V 9. stoletju je cerkvena imuniteta sodstvu oprostila tudi hudih kaznivih dejanj. Cerkveni gospodar je bil tako izena?en s pravnim statusom grofije. ^[2] Ko je bila leta 1001 ustanovljena Nad?kofija Gran , je dana?nja Gradi??anska postala meja cerkvene province.

Salzbur?ki nad?kofje so pape?a podprli v sporu glede investiture . Pod Gebhardom so mesto Salzburg ve?krat opusto?ili cesarjevi privr?enci. Gebhard je zato leta 1077 za za??ito zgradil trdnjavo Hohensalzburg .

Cesar Friderik I. Barbarossa je nad?kofu Konradu II. leta 1166 nalo?il cesarsko prepoved. Naslednje leto je v mestnem po?aru zgorela stolnica in uni?ila zaklad. Cesarske ?ete so bile nato obto?ene po?iga mesta. Konrad III. ? prvi salzbur?ki kardinal ? je po mirovnem sporazumu leta 1177 lahko za?el obnovo in zgradil veli?astno triladijsko romansko stolnico.

Na obmo?ju ?kofije Salzburg so bile ustanovljene ?kofije Krka (1072), Kimsko jezero (1215), Sekav (1218) in Lavant (1228).

Nad?kofu Eberhardu II., stalnemu podporniku Staufovcev , je uspelo med letoma 1200 in 1246 zgraditi zaprto nad?kofijsko ozemlje iz okro?ij, sodi?? in sodnih izvr?iteljev. Od leta 1275 se je za?ela zadnja faza lo?itve de?ele Salzburg od mati?ne dr?ave Bavarske . Salzbur?ka knezonad?kofija je leta 1328 dobila svoje de?elne predpise. Ker so bili salzbur?ki nad?kofje do leta 1803 tudi knezi v Svetem rimskem cesarstvu , so nosili naslov knezonad?kofa.

Salzbur?ka stolnica je bila prva salzbur?ka cerkev, ki je bila obnovljena v baro?nem slogu in posve?ena leta 1628. ?tevilne druge baro?ne zgradbe, zgrajene v naslednjih desetletjih, odlo?ilno oblikujejo sedanji izgled Salzburga.

Cesar Jo?ef II. je okoli leta 1785 ustanovil ?kofijo v Leobnu in na ra?un salzbur?ke nad?kofije raz?iril ?kofije Sekav in Krka. Med letoma 1675 in 1690 je nad?kof Max Gandolf von Kuenburg v ?arovni?kih procesih usmrtil ve? kot 150 ljudi zaradi domnevnih ?arovni?tva.

Po sekularizaciji leta 1803 salzbur?ki nad?kofje niso bili ve? vladarji. Kot vojvodina Salzburg, ki je bil tudi volilna kne?evina, je padla pod velikega vojvodo Ferdinanda III. skupaj z nad?kofijo Berchtesgaden , Passau in Eichstatt . Leta 1805 je pri?la pod Avstrijo z Berchtesgadnom, pod Bavarsko pa leta 1809/1810. Leta 1816 je ve?ina Salzburga kon?no pri?la pod Avstrijo. Berchtesgaden in Rupertiwinkel sta ostala pod Kraljevino Bavarsko. Leta 1818 je bila ?kofija Kimsko jezero ukinjena in nad?kofija je dobila dana?njo raz?irjenost. ?ele po padcu Avstro-Ogrske monarhije in razglasitvi republike je nad?kof Rohracher zase in za svoje naslednike izro?il naslov knezonad?kofa.

Posebne pravice salzbur?kih nad?kofov [ uredi | uredi kodo ]

• Seznam salzbur?kih ?kofov in nad?kofov

Salzbur?ki nad?kof je imel naslove:

• Legatus natus (trajna zapu??ina pape?a) od leta 1179
• Primas Germaniae

?e leta 1027 so salzbur?ki nad?kofje v njihovi cerkveni pokrajini lahko namesto pape?a v nujnih primerih sprejemali odlo?itve in tudi cerkvi nalo?ili in razre?ili prepoved. Od leta 1072 do konkordata iz leta 1934 so imeli pravico do imenovanja ?kofov, brez pape?evega dovoljenja, v sufraganskih ?kofijah Kimsko jezero, Sekav, Krka in Lavant. Na prvem vatikanskem koncilu leta 1869 je zato pozdravil pape? Pij IX. salzbur?kega nad?kofa Maksimilijana Jo?efa von Tarnoczy s besedami ≫Poglejte, prihaja pol pape?, ki lahko sam postavi ?kofe≪.

Po napisu na spomeniku Andreasu Jakobu von Dietrichsteinu v salzbur?ki stolnici je bil prvi salzbur?ki nad?kof, ki je naziv Primas Germaniae uradno prejel od svetorimskega cesarja . (V zgodovini so naslov knezo?kofa nosili nad?kofi Trierja , Mainza , Magdeburga in Salzburga, pogosto hkrati, kar nasprotuje dejanskemu dobesednemu pomenu. Pristojnosti za druge nad?kofije cesarstva niso bile nikoli povezane z naslovom).

Salzbur?ki nad?kofje imajo, podobno kot nad?kofje v Gnieznu , Esztergomu - Budimpe?ti , Kolnu in Pragi tudi ?astni naziv apostolski legat (latinsko legatus natus ). Kot zunanji znak tega polo?aja jim je dovoljeno, da v svoji nad?kofiji nosijo legatski ?krlat ? slovesno obla?ilo, ki je veliko starej?e od ?krlatne halje kardinalov. Salzbur?ki nad?kofje so od leta 1854 edini nad?kofje, ki so v rimski kuriji nosili legatski ?krlat.

Za razliko od stolnih kapitljev v drugih avstrijskih ?kofijah, ima kapitelj v Salzburgu pravico izbrati bodo?ega nad?kofa iz trito?kovnega predloga pape?a (?len IV, odstavek 1, stran 3 Konkordata med Svetim sede?em in Republiko Avstrijo z dne 5. junija 1933).

Struktura [ uredi | uredi kodo ]

Salzbur?ko nad?kofijo sestavlja 17 dekanijskih uradov.

Nad?kofiji Salzburg so podrejene:

• ?kofija Gradec - Sekav na ?tajerskem
• ?kofija Krka na Koro?kem; sede? v Celovcu
• ?kofija Innsbruck na Tirolskem
• ?kofija Feldkirch na Predarlskem
• (zgodovinsko ji je bila vse do leta 1924 podrejena tudi Lavantinska ?kofija , ?e po preselitvi sede?a v Maribor )

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Nad?kofija Salzburg .

• Archiv der Erzdiozese Salzburg