Rimskokatoli?ka cerkev

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bazilika svetega Petra, Vatikan
Pietro Perugino (1482): Jezus izro?a Petru klju?e nebe?kega kraljestva
?lanek je del serije o
Kr??anstvu
Pregled
Jezus Kristus
Molitve
Osebnosti
Kr??anske cerkve in sekte
Zgodovina Cerkve
Arhitektura

Rimskokatoli?ka cerkev , tudi Rimokatoli?ka cerkev , Katoli?ka cerkev ali samo Cerkev , s kratico RKC je kr??anska Cerkev v polnem ob?estvu z rimskim ?kofom , trenutno pape?em Fran?i?kom . Njene korenine izvirajo iz prvotnega kr??anskega ob?estva , ki ga je ustanovil Jezus Kristus in so ga raz?irili apostoli , posebno Sveti Peter . [1] [2]

Katoli?ka cerkev je najve?ja kr??anska cerkev, predstavlja pribli?no polovico kristjanov, in najve?je organizirano telo med vsemi svetovnimi verstvi . [3] Po podatkih Statisti?nega letopisa Cerkve je imela konec leta 2005 Katoli?ka cerkev 1.114.966.000 vernikov, kar je pribli?no ?estina svetovnega prebivalstva, [4] [5] [6] leta 2013 je ?tevilo vernikov poraslo na 1.253.926.000 [7] ter leta 2014 na 1.272.000.000. [8]

Vesoljno katoli?ko cerkev sestavlja poleg Rimskokatoli?ke (ki jo imenujemo tudi Zahodna ali latinska) ?e dvaindvajset Vzhodnih katoli?kih avtonomnih partikularnih cerkva , nad katerimi ima najvi?jo oblast na zemlji v zvezi z vero, moralo in upravljanjem pape? sam ali s ?kofovskim kolegijem . [9] Ve?inoma po ozemlju se deli v dvanajst jurisdikcijskih podro?ij. Standardna ozemeljska enota, katere glavar je ?kof , se v latinski cerkvi imenuje ?kofija , v vzhodnih cerkvah pa eparhija . Konec leta 2006 je bilo teh jurisdikcijskih podro?ij (ali ≫ stolic ≪) 2782 [10] konec leta 2013 pa 2.989. [7]

Ustanovitev [ uredi | uredi kodo ]

Rimskokatoli?ko cerkev je ustanovil Jezus Kristus . Teolo?ko ozadje ustanovitve so pojasnili cerkveni o?etje , kasneje pa so se s tem vpra?anjem ukvarjali tudi nekateri drugi ugledni teologi, kot sveti Toma? Akvinski in drugi. V novej?em ?asu sta njihov nauk potrdila tudi pape? Leon XIII. ter pape? Pij XII. , prvi v okro?nici Divinum illud munis , drugi pa v okro?nici Mystici Corporis Christi . Ustanovitev se je torej zgodila z Jezusovo smrtjo na kri?u, kar se lahko razume kot ustanovni akt Cerkve . Jezus je od za?etka javnega delovanja pa do svoje smrti na kri?u izgrajeval in oblikoval svojo Cerkev, s smrtjo na kri?u pa jo je dokon?no ustanovil, ter na binko?ti slovesno razglasil svetu. Nekateri teologi so posku?ali ustanovni dan Cerkve iskati ravno v binko?tih, vendar je Pij XII. njihov nauk zavrnil z razlago, da je bil Sveti Duh vseskozi prisoten v Cerkvi in ne ?ele od binko?ti naprej. Na binko?tni dan je Sveti Duh Cerkev samo potrdil in ji dal posebne darove. Natan?en datum Jezusove smrti ni znan, vendar strokovnjaki kot najbolj verjetna navajajo leto 30 ali 33. ?e dr?i prva mo?nost, potem se je veliki petek zgodil 7. aprila, ?e pa druga, pa 3. aprila. [11]

Hierarhija vodstva [ uredi | uredi kodo ]

Hierarhija vodstva Rimskokatoli?ke cerkve je slede?a:

Katekizem [ uredi | uredi kodo ]

Odlo?itev za izdajo prenovljenega katekizma katoli?ke cerkve so sprejeli na izredni ?kofovski sinodi, ki jo je sklical pape? Janez Pavel II. 25. januarja 1985 ob praznovanju 20. obletnice zaklju?ka Drugega vatikanskega koncila. Leta 1986 je tako bila izbrana komisija 12 ?kofov zadol?enih za projekt. [19] Komisija je bil v pomo? poseben odbor ?kofov diakonov, strokovnjakov s podro?ja teologije in kateheze . [19]

Deset let kasneje, ob 30. obletnici zaklju?ka Drugega vatikanskega koncila , je prej odobren tekst Janeza Pavla II. razgla?en uradno in prepu??en javnosti skupaj z apostolsko ustavo z nazivom Fidei depositum . [19]

V najkraj?em ?asu je bil preveden v vrsto jezikov, za osnovo prevodov pa ?teje latinski jezik ( editio typica ), v katerem je bil sprva napisan in izdan, vsak prevod pa ?teje za revizijo prvotnega teksta. [20]

V Fidei depositum u, Pape? Janez Pavel II razglasi, da je Katekizem katoli?ke cerkve veljaven in legitimen in?trument pri u?enju birme in trdna norma za u?enje vere. [19] . Katekizem ni napisan, da bi nadomestil ?e obstoje?e lokalne katekizme, ki so ?e bili potrjeni od razli?nih cerkvenih ?kofovskih konferenc in avtoritet.

Vsebina [ uredi | uredi kodo ]

Katekizem je napisan v obliki vpra?anj in odgovorov, vsebuje pa vsa pomembna na?ela vere. Verska navodila so bila vedno prisotna v cerkvenem delovanju, katekizem kot akt pa je predvsem zbir teh manj?ih dokumentov.

Katekizem je sestavljen iz ?tirih delov:

Shema katekizma je obogatena s sklici in citati Svetega pisma, ekumenskega sveta in cerkvenih o?etov pa tudi enciklik zadnjih pape?ev.

Katoli?ke ustanove, osebje in demografija [ uredi | uredi kodo ]

Zemljevid, ki prikazuje katoli?ane v odstotkih glede na populacijo dr?ave


?tevilo katoli?kih ustanov in osebja [21]
Ustanove (podatki iz leta 2000) (podatki iz leta 2014) [8]
?upnije in misijoni 408.637 219.016 [22]
Osnovne in srednje ?ole 125.016
Univerze 1.046
Bolni?nice 5.853 5.158
Siroti?nice 8.695 9.492
Domovi za ostarele in prizadete 13.933
Lekarne, vrtci, negovalnice in druge ustanove 74.936 16.523
Skupaj 638.116
Osebje
Semeni??niki (bodo?i duhovniki) 110.583 116.939
Redovnice 769.142 682.729
Redovniki 55.057 54.559
?kofijski in redovni duhovniki 405.178 415.792
Ministranti 30.632
Stalni diakoni 27.824 44.566
?kofje 3.475 5.237
Nad?kofje 914 1122
Kardinali 183 213
Pape? 1 1
Skupaj 1.402.989

Svetovna cerkvena statistika [ uredi | uredi kodo ]

Vsako leto Sveti sede? izda obse?no zbirko statisti?nih podatkov za Katoli?ko cerkev po vsem svetu, ki ka?ejo, da se kr??anstvo v svetovnem merilu ?iri. Prikaz podatkov odseva stanje na dan 31. december 2013.

Svetovno prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

31. decembra 2013 je svetovno prebivalstvo ?telo 7.093.798.000 oseb, kar je 70.421.000 oseb ve? kot v predhodnem letu. Globalno nara??anje tudi v tem letu zajema vse celine, z najopaznej?im pove?anjem v Aziji (+27.776.000) in Afriki (+23.808.000), nato sledijo Amerika (+17.865.000), Evropa (+289.000) in Oceanija (+683.000). [23]

?tevilo katoli?anov [ uredi | uredi kodo ]

31. decembra 2013 je bilo na svetu 1.253.926.000 katoli?anov, kar je 25.305.000 ve? kot v predhodnem letu. Nara??anje je opazno na vseh celinah, najbolj pa izstopata Amerika (+15.051.000) in Afrika (+7.637.000), sledijo Azija (+2.161.000), Evropa (+285.000) ter Oceanija (+171.000). Odstotek katoli?anov se je tako pove?al za 0,19 %, kar pomeni 17,68% dele? svetovnega prebivalstva. Glede na razporeditev po celinah je bilo pove?anje zabele?eno v Ameriki (+0,38 %), Afriki (+0,29 %), Aziji (+0,03 %), Evropi (+0,03 %), rahel upad pa v Oceaniji (-0,01 %).

Prebivalci in ?tevilo katoli?anov na duhovnika [ uredi | uredi kodo ]

?tevilo prebivalcev na duhovnika se je tudi v tem letu pove?alo za skupno 180 oseb in doseglo vrednost 13.752. Vrednosti po celinah so se tako kot v prej?njih letih pove?ale v Ameriki (+132), Evropi (+49) in Oceaniji (+147). Upad je bil zabele?en v Afriki (-506) ter Aziji (-360). ?tevilo katoli?anov na duhovnika se je skupaj pove?alo za 54 oseb in zna?a 3.019. Pove?alo se je v Ameriki (+115), Evropi (+21) in Oceaniji (+38), zni?alo pa v Aziji (-17) in Afriki (-17).

Teritorialne uprave in misijonske postojanke [ uredi | uredi kodo ]

Teritorialnih uprav [24] ali delnih Cerkva je 2.989, kar je 8 ve? kot v preteklem letu. Nove ?kofije oziroma teritorialne uprave so bile ustvarjene v Afriki (+2), Ameriki (+1), Aziji (+1), Evropi (+3) in Oceaniji (+1). Misijonskih postojank z redno navzo?nostjo duhovnika je 1.871 (+24 v primerjavi s prej?njim letom; ve? jih je v Afriki (+26), Aziji (+58) in Oceaniji (+2), manj pa v Ameriki (-49) in Evropi (-13)). Postojank brez duhovnika z rednim bivali??em je 133.869, kar je ve? za 3.074. Na novo so bile ustanovljene v Afriki (+1.569), Ameriki (+802), Aziji (+584) in Oceaniji (+121). Edini upad je bil v Evropi (-2).

?kofje [ uredi | uredi kodo ]

Skupno ?tevilo ?kofov se je pove?alo za 40, vseh skupaj je 5.173. V nasprotju s prakso zadnjih let, ko se je zmanj?evalo ?tevilo ?kofov iz redovni?kih vrst, se je v letu 2013 pove?alo tako ?tevilo ?kofov, ki prihajajo iz vrst ?kofijskih duhovnikov (skupaj 3.945, +28), kakor tudi ?tevilo redovnikov (skupaj 1.228, +12).

Duhovniki [ uredi | uredi kodo ]

?tevilo ?kofijskih in redovnih duhovnikov na svetu se je pove?alo za 1.035 oseb in tako zna?a 415.348 oseb. Razen v Evropi (-2.283) in Oceaniji (-3) se njihovo ?tevilo pove?uje: Afrika (+1.693), Amerika (+188) in Azija (+1.440). ?tevilo ?kofijskih duhovnikov se je pove?alo za 971, skupaj jih je 280.532. ?tevilo se najbolj pove?uje v Afriki (+1.186), sledijo Amerika (+539), Azija (+900) in Oceanija (+19). Zmanj?uje pa se v Evropi (-1.673). ?tevilo redovnih duhovnikov se je pove?alo za 64, vseh je 134.816. Ustalil se je trend zadnjih let; ?tevilo se pove?uje v Afriki (+507) in Aziji (+540), zni?uje pa v Ameriki (- 351), Evropi (-610) in Oceaniji (-22).

Stalni diakoni [ uredi | uredi kodo ]

?tevilo stalnih diakonov se je pove?alo za 1.091, vseh je 43.195. Ponovno se je najbolj pove?alo v Ameriki (+684) in Evropi (+373), sledijo Afrika (+8), Azija (+8) in Oceanija (+18). Na svetu je 42.650 ?kofijskih ter 545 redovnih stalnih diakonov. ?tevilo stalnih diakonov se je v desetletju 2003?2013 pove?alo z 29.000 na sedanjih 43.195. Pomenljiv je tudi podatek, da jih 97,4 % deluje v Evropi in Ameriki.

Redovniki in redovnice [ uredi | uredi kodo ]

?tevilo redovnikov, ki niso duhovniki, se je zmanj?alo za 61, vseh je 55.253. Pove?anje je zabele?eno v Ameriki (+45), Aziji (+167) in Oceaniji (+78), upad pa v Afriki (-218) in Evropi (-133). Tudi v letu 2013 se je ohranilo upadanje ?tevila redovnic, in sicer za 8.954; tako je bilo vseh skupaj 693.575. ?tevilo redovnic se je ponovno pove?alo v Afriki (+1.293) in Aziji (+172), zni?alo pa v Ameriki (-4.548), Evropi (-5.662) in Oceaniji (-209).

Svetne ustanove [ uredi | uredi kodo ]

?tevilo ?lanov mo?kih svetnih ustanov se je zmanj?alo za 59 oseb; 31. decembra 2013 je bilo vseh skupaj 712. ?tevilo se je pove?alo samo v Afriki (+2), zni?alo pa v Ameriki (-15), Aziji (-8) in Evropi (- 38), medtem ko se v Oceaniji ni spremenilo. ?enske svetne ustanove so zabele?ile upad za 747 oseb; sedaj jih je 23.955. ?tevilo se je pove?alo v Afriki (+66) in Aziji (+3), upadlo pa v Ameriki (-270), Evropi (-545) in Oceaniji (-1).

Lai?ki misijonarji in katehisti [ uredi | uredi kodo ]

Na svetu deluje 367.679 lai?kih misijonarjev . V zadnjem letu je njihovo ?tevilo naraslo za 5.191 na ?tirih celinah: v Afriki (+31), Ameriki (+3.083), Aziji (+990) in Evropi (+1.088). Edini upad je bil zabele?en v Oceaniji (-1).

?tevilo katehistov se je zmanj?alo za 13.057 oseb; ob koncu leta 2013 jih je bilo 3.157.568. Opazno se je pove?alo v Afriki (+24.091) in Aziji (+4.529), na preostalih celinah pa je njihovo ?tevilo upadlo: Amerika (-24.091), Evropa (-1.072) in Oceanija (-1.225).

Bogoslovci [ uredi | uredi kodo ]

?tevilo ?kofijskih in redovnih bogoslovcev se je na svetovni ravni zmanj?alo za 1.800 oseb; vseh je 118.251. Pove?alo se je samo v Afriki (+164), drugod pa se je njihovo ?tevilo zmanj?alo: Amerika (- 1.180), Azija (-372), Evropa (-354) in Oceanija (-58). ?kofijskih bogoslovcev je 71.537 (-452 v primerjavi s predhodnim letom), ?tevilo redovnih bogoslovcev pa je 46.714 (-1.348). Podatki za ?kofijske bogoslovce ka?ejo pove?anje v Afriki (+238) in Aziji (+10), medtem ko se njihovo ?tevilo zmanj?uje v Ameriki (-507), Evropi (-154) in Oceaniji (-39). ?tevilo redovnih bogoslovcev se zmanj?uje na vseh celinah: v Afriki (-74), Ameriki (-673), Aziji (-382), Evropi (-200) in Oceaniji (-19).

Malosemeni??niki [ uredi | uredi kodo ]

?tevilo vseh malosemeni??nikov ? ?kofijskih in redovnih ? se je zmanj?alo za 775; 31. decembra 2013 jih je bilo 101.928. Njihovo ?tevilo se je pove?alo v Ameriki (+42), Aziji (+407) in Oceaniji (+9), medtem ko se je zni?alo v Afriki (-233) in Evropi (-1.000). ?tevilo vseh ?kofijskih malosemeni??nikov je 78.556 (-1.398), redovnih pa 23.372 (+623).

Izobra?evalne in vzgojne ustanove [ uredi | uredi kodo ]

Katoli?ka Cerkev upravlja 73.263 vrtcev , ki jih obiskuje 6.963.669 otrok; 96.822 osnovnih ?ol , ki jih obiskuje 32.254.204 otrok; 45.699 srednjih ?ol, ki jih obiskuje 19.407.417 dijakov. 2.309.797 u?encev je vpisanih v vi?je ?ole, 2.727.940 pa na katoli?ke univerze .

Zdravstvene in dobrodelne ustanove [ uredi | uredi kodo ]

Vseh zdravstvenih in dobrodelnih ustanov, ki jih upravlja Katoli?ka cerkev, je 116.185.

Razdeljene so v naslednje kategorije:

  • 5.034 bolni?nic : najve? jih je v Ameriki (1.495) in Afriki (1.167), sledijo Azija (1.134), Evropa (1.032) ter Oceanija (206);
  • 16.627 zdravstvenih dispanzerjev: Afrika (5.252), Amerika (4.751), Azija (3.558), Evropa (2.530) ter Oceanija (536);
  • 611 bolni?nic za gobavce ;
  • 15.518 domov za ostarele: Afrika (630), Amerika (3.679), Azija (2.530), Evropa (8.158) in Oceanija (521);
  • 9.770 siroti?nic: Afrika (1.292), Amerika (2.219), Azija (3.944), Evropa (2.200) in Oceanija (115);
  • 12.082 otro?kih jasli: Afrika (2.641), Amerika (3.412), Azija (3.498), Evropa (2.408) in Oceanija (123);
  • 14.391 poro?nih posvetovalnic: Afrika (1.774), Amerika (5.747), Azija (892), Evropa (5.715) in Oceanija (263);
  • 3.896 vzgojnih centrov s prilagojenimi programi ali za otroke s posebnimi potrebami: Afrika (264), Amerika (1.763), Azija (666), Evropa (1.103) in Oceanija (100) ter
  • 38.256 drugih dobrodelnih ustanov ali centrov.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Matej 16:17-18
  2. ↑ ≫Sv. Peter - ustanovitelj Rimskokatoli?ke cerkve≪ ( MSN encarta Encyclopedia, 2007 Arhivirano 2007-12-06 na Wayback Machine .). (angle?ko)
  3. ↑ ≫Major Branches of Religions≪ (v angle??ini). adherents.com. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 15. marca 2015 . Pridobljeno 14. septembra 2006 .
  4. ↑ Osrednji statisti?ni urad (2007). Statisti?ni letopis Cerkve 2005 . Libreria Editrice Vaticana.
  5. ↑ Number of Catholics and Priests Rises, Pontifical Yearbook of 2007 Releases Data . Vir: zenit.org (12. februar 2007). Pridobljeno 9. novembra 2007. (angle?ko)
  6. ↑ The Catholic Church in the United States At A Glance Arhivirano 2007-12-13 na Wayback Machine .. Konferenca katoli?kih ?kofov v Zdru?enih dr?avah Amerike. Pridobljeno 9. novembra 2007. (angle?ko)
  7. ↑ 7,0 7,1 ≫Letno poro?ilo Cerkve na Slovenskem 2015≪ (PDF) . Katoli?ka cerkev . Slovenska ?kofovska konferenca. 8. julij 2016.
  8. ↑ 8,0 8,1 ≫Pontifical Yearbook 2016 and the Annuarium Statisticum Ecclesiae 2014: dynamics of a Church in transformation≪ . press.vatican.va . Pridobljeno 8. julija 2016 .
  9. ↑ Lumen gentium , poglavje III.
  10. ↑ Osrednji statisti?ni urad (Februar 2007). Annuario Pontificio (Pape?ki letopis) . Libreria Editrice Vaticana. str. 1172. ISBN   978-88-209-7908-9 .
  11. ↑ Pij XII., Skrivnostno telo Jezusa Kristusa , Ljudska tiskarna v Ljubljani, Ljubljana 1944, strani 47, 70-77.
  12. ↑ Borut Ko?ir : Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 146.
  13. ↑ Naslovnik Cerkve na Slovenskem . Ljubljana: Nad?kofija Ljubljana. 2015. str. 9.
  14. ↑ Borut Ko?ir : Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 152.
  15. ↑ Borut Ko?ir : Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 160.
  16. ↑ Borut Ko?ir : Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 169.
  17. ↑ Borut Ko?ir : Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 182.
  18. ↑ Borut Ko?ir : Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 189.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 19,3 ≫Fidei Depositum≪ . Libreria Editrice Vaticana. 11. oktober 1992 . Pridobljeno 5. oktobra 2007 .
  20. ↑ Copyright Information, p. ii.)
  21. ↑ Froehle, str. 17?20, str. 30?35, str. 41?43.
  22. ↑ ≫?tevilo ?upnij, ki imajo stalnega duhovnika≪. 6. julij 2016.
  23. ↑ Annuarium Statisticum Ecclesiae . Libreria Editrice Vaticana. 2015.
  24. ↑ Pojem teritorialne uprave ali delne Cerkve zajema (nad)?kofije, apostolske administrature, eparhije, ozemeljske prelature, opatije, vikariate, apostolske prefekture, misijonske postojanke sui iuris ipd. (prim. ZCP, kann. 369?372).

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Rimskokatoli?ka cerkev
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Rimskokatoli?ka cerkev
Stub icon

Ta ?lanek o Rimskokatoli?ki cerkvi je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rimskokatoli?ka_cerkev&oldid=6148281 ≪