Rzeczpospolita Obojga Narodow ( poljsko ) Abiej? Taut? Respublika ( litvansko )
1569?1795
zastava Grb
Geslo:  latinsko Si Deus Nobiscum quis contra nos ( ?e je bog z nami, kdo je proti nam ) latinsko Pro Fide, Lege et Rege ( Za vero, zakon in kralja , od 18. stoletja)
Republika obeh narodov sredi 17. stoletja
Status	Zveza dr?av
Glavno mesto	Krakov in Vilnius do 1596, Var?ava od 1673
Vlada	monarhija
poljski kralj
litovski veliki knez
Zakonodajalec	sejm
Zgodovina
?  ustanovitev	1. julij 1569
?  prva delitev Poljske	5. avgust 1772
?  ustava tretjega maja	3. maj 1791
?  druga delitev Poljske	23. januar 1793
?  tretja delitev Poljske	24. oktober 1795 1795
Povr?ina
1582	815000 km 2
1618	990000 km 2
Prebivalstvo
? 1582	6500000
? 1618	10500000
+
Predhodnice Naslednice Alex K Kingdom of Poland-flag.svg Kraljevina Poljska Alex K Grundwald flags 1410-03.svg Velika litovska kne?evina Prusija Habsbur?ka monarhija Rusija

Republika obeh narodov ( poljsko Rzeczpospolita Obojga Narodow , latvijsko ?e?pospolita, Abiej? Taut? Respublika , belorusko Рэчпаспалiта Абодвух Народа? , latinizirano:  Re?paspalita Abodvuch Naroda? ) je bila zvezna dr?ava, ki je zdru?evala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kne?evino na obmo?ju dana?nje Belorusije , Litve , Poljske , ve?inoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije . Obstajala je med letoma 1569 ( Lublinska unija ) in 1795 ( tretja delitev Poljske ).

Zvezna republika se je razvila iz personalne unije Kraljevine Poljske in Velike litovske kne?evine, ki je bila obveljala ?e dve stoletji prej, leta 1386. Republika je bila ena najve?jih, najmogo?nej?ih in najbolj obljudenih dr?av tedanje Evrope . Dobri dve stoletji je uspe?no vodila vojne z Tevtonskim vite?kim redom , Rusijo, osmansko dr?avo in ?vedsko .

Politi?no ureditev Republike obeh narodov, ki so jo v?asih imenovali demokracija ?lahte ali zlata svoboda , so odlikovale zna?ilno omejene pristojnosti kralja ? velikega kneza in ?iroke pristojnosti parlamenta, imenovanega Sejem (poljsko Sejm , litovsko Seimas , belorusko Sojm ) ter dokaj razvita lokalna samouprava. Polo?aj kralja - velikega kneza ni bil deden, temve? so kandidate zanj volili na polsplo?nih volitvah (volilno pravico je imela okoli ?etrtina prebivalstva). Sejem je imel celo pravico odpoklicati monarha s polo?aja in jo je tudi nekajkrat uspe?no uporabil. V ?asu med smrtjo ali odpustitvijo vladarja in volitvami novega so oblast v dr?avi prevzemali lokalni samoupravni sveti, t. i. sodi??a kapuc , ki se jih je lahko udele?il vsakdo, ne glede na svoj socialni status. ?lani teh svetov so si morali nadeti na glave kapuce, da bi njihov status in vplivnost ostali neznani - s tem naj bi bila zagotovljena enakopravnost vseh ?lanov.
Politi?na ureditev Republike obeh narodov je bila zametek sodobnih idej ?ir?e demokracije, ustavne monarhije in federativnosti.

Dr?avi, ki sta sestavljali zvezo, sta bili formalno popolnoma enakopravni, ?eprav je dejansko dominanten polo?aj, predvsem zaradi ve?jega gospodarskega potenciala in ve?jega ?tevila prebivalcev, imela Kraljevina Poljska.

Republika obeh narodov se je vpisala v zgodovino z drugo najstarej?o ustavo na svetu (≫ Ustava tretjega maja ≪ 1791) in, kljub privilegiranemu polo?aju katoli?ke cerkve , dosledni verski strpnosti, ki je bila v tedanji Evropi prej izjema kot na?elo. Prav zaradi nje so se na obmo?ju Republike naseljevali pripadniki verskih skupnosti, ki so bile drugod po Evropi preganjane, med drugim Judi , ruski staroverci , Karaimi , ?e?ki husiti in nizozemski menoniti .

Prvo stoletje obstoja Republike je bilo zlato obdobje za oba dela federacije. Drugo stoletje so zaznamovale izgubljene vojne in ?edalje ve?ja anarhija v politi?nem ?ivljenju.

Republika obeh narodov je prenehala obstajati leta 1795, ko so jo tretji? v dvaindvajsetih letih isto?asno napadle Habsbur?ka monarhija , Rusija in Prusija , jo dokon?no premagale in razdelile medse njeno ozemlje.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• zgodovina Belorusije
• zgodovina Litve
• zgodovina Poljske