Pravo je mno?tvo pravil , ki urejajo najpomembnej?e odnose v dolo?eni dru?bi.

Pravila so dol?ni spo?tovati vsi, ki so na obmo?ju njihove veljave, tj. teritoriju dr?ave. ?teje se, da naslovljenci pravna pravila poznajo ( nepoznavanje prava ?kodi ), to pa se zagotavlja s predhodno objavo pravil v uradnem glasilu dr?ave, npr. v Uradnem listu . U?inkovitost pravil zagotavljata dr?ava in lokalna skupnost s svojimi institucijami : sodi??i, policijo, to?ilstvom, upravnimi organi, izvr?ilnimi organi. Tako dr?ava posameznikom prepove re?evanje sporov z nasiljem ( zakon mo?nej?ega ) in jo pridr?i sebi ( dr?avna represija ), v zameno pa posameznikom ponudi re?evanje sporov v pravnem postopku.

Pravna pravila v demokrati?nih dru?bah oblikuje ljudstvo , in sicer preko predstavni?kega telesa ( parlament ). Temeljna pravila so osnovana v ustavi , splo?na v zakonih , podrobnosti pa v podzakonskih aktih . Posamezniku dolo?ajo, kaj je prepovedano, nadaljnja pravila pa v okviru tega oblikuje sam oz. v soglasju s sopogodbeniki ( civilno pravo ). Dr?ava nasprotno sme po?eti le tisto, kar ji je izrecno zapovedano ( javno pravo ). V demokrati?nosti je temeljni element prava - omejevanje samovoljne vladarjeve oblasti.

Pravna pravila so hierarhi?no organizirana: ni?je pravilo mora biti vsebinsko in postopkovno usklajeno z vi?jim. Se pravi, zakon mora biti v skladu z ustavo, pogodba pa z Obligacijskim zakonikom. Skladnost zakonov in podzakonskih aktov z ustavnimi dolo?bami presoja Ustavno sodi??e .

Ob boku tega so pravna pravila ?iroko organizirana po panogah; tj. podro?jih ?ivljenja, ki jih urejajo.

Pravniki [ uredi | uredi kodo ]

Pravnik je oseba, ki se poklicno (profesionalno) ukvarja s pravom. V glavnem pade pod eno naslednjih kategorij:

Pravniki v pravosodju:

• sodnik - sodi na sodi??u ;
• to?ilec - zastopa dr?avo v kazenskem pregonu osumljencev pred sodi??em ;
• odvetnik - zastopa stranke v postopkih pred sodi??em in drugimi dr?avnimi organi ter svetuje strankam pri pravnih poslih v pravnem prometu;
• notar - je oseba javnega zaupanja, ki opravlja posle, z zakonom poverjene notariatu: overitve podpisov in listin, neposredno izvr?ljivost pogodb in podobno;
• dr?avni pravobranilec - zastopa dr?avo v pravdnih postopkih ter zastopa javni interes v upravnih postopkih.

Pravniki izven pravosodja:

• korporacijski pravnik ali gospodarski pravni svetovalec - dela v posameznem podjetju in skrbi za pravne akte podjetja, praviloma na podro?ju pogodbenega prava in delovnega prava;
• javni uslu?benec - pravnik - je oseba, ki pripravlja predloge predpisov in vodi upravne postopke;
• sindikalni pravnik - je oseba ki svetuje sindikatu in njegovim ?lanom na podro?ju delovnega prava, ?e ima opravljen pravni?ki dr?avni izpit, lahko ?lane sindikata zastopa pred sodi??em .

Pravniki v pravosodju potrebujejo za poklic opravljen pravni?ki dr?avni izpit, ki ga lahko opravijo po pripravni?tvu. Sodniki so na polo?aj izvoljeni v Dr?avnem zboru RS na predlog Sodnega sveta, s ?imer jim je podeljen tudi dosmrtni mandat. Odvetniki to postanejo z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetni?ki zbornici. Notarje imenuje minister za pravosodje in se zdru?ujejo v Notarsko zbornico.

Notarji in odvetniki imajo obvezno ?lanstvo v svoji zbornici.

Temeljna na?ela pravnega sistema [ uredi | uredi kodo ]

Ta ?lanek je morda treba napisati na novo , da bo ustrezal standardom kakovosti Wikipedije. Lahko pomagate . Predlogi so morda navedeni na pogovorni strani . (mesec ni naveden)

Pravo vsekakor ni samo v sebi namen. V dru?bo vna?a red , s tem da normiranje dopustnega in nedopustnega s kar vseh prenese na demokrati?no izvoljeno predstavni?ko telo ( parlament ). Nadaljnjo monopolizira pravico do uporabe sile dr?avnim organom, tj.kaznovanja nedopustnega, in to vse po ustreznem postopku (due process).

U?inkovitost pravne ureditve - se pravi, kako hitro, kako pravilno in kako pravi?no gladi spore v praksi, je druga stvar, in ka?e na legitimnost pravne ureditve ter zaupanje dr?avljanov v pravo in njene institucije, zlasti sodi??a , policijo , vlado in parlament .

Pravi?nost je te?ko oprimeljiva kategorija. Ljudje imamo svoje lastne, parcialne interese in gledanja, kaj je pravi?no. Kraja gotovo ni - ali pa?? Interes ve?ine, tj. javni interes je tisto, kar prevlada v demokraciji . Ene dr?ave so bolj liberarno usmerjene, druge bolj socialno - tak je tudi njihov pravni sistem. Eno pa je gotovo - dolo?eni minimalni standardi pravi?nosti (v zahodnem besednjaku: demokrati?nosti) so skupni oz. naj bi bili skupni vsem de?elam in pravnim ureditvam:

• spo?tovanje ?lovekovih pravic - temeljnih pravic, brez katerih ne gre;
• pravna enakost - enako obravnavanje posameznikov, ki so v bistvenih zna?ilnostih enaki
• pravna predvidljivost (pravna varnost) - sigurnost, da bo pravilno, dospustno ravnanje tudi v prihodnosti tako in tako, in da se ne bo arbitrarno spreminjalo. Ima veliko upraviti z u?inkovitostjo prava - tj. zaupanjem, da bodo sodi??a in izvr?ilni organi hitro obravnavali zadevo;
• na?elo zakonitosti in vladavine prava - da bo dr?ava (in predvsem dr?ava) sama spo?tovala pravo in dosledno po?ela samo tisto, kar ji je zapovedano;
• ...

Znani so tudi pod imenom naravno pravo .

Delitev prava na panoge [ uredi | uredi kodo ]

Pravo se v samem temelju deli na zasebno pravo in javno pravo .

Zasebnemu re?emu tudi civilno pravo ali pravo dr?avljanov . Njegova zna?ilnost je, da ga s svojimi dogovori prosto oblikujejo stranke (v mejah zakona ). Civilno pravo se deli na:

• obligacijsko pravo - pravo obveznosti (pogodbe, od?kodninske obveznosti, ..);
• stvarno pravo - pravo pravic na stvari (zlasti lastninske pravice);
• dedno pravo - pravo prehoda lastnine umrlega na dedi?e;
• dru?insko pravo - pravo osebnih stanj (zakonska zveza, zunanjzakonska skupnost, dru?ina);
• delovno pravo - pravo zaposlitvenih razmerij (delavci in delodajalci).

Javno pravo se ukvarja z javnim interesom dr?avljanov in se deli po podro?jih dela:

• ustavno pravo - pravo ?lovekovih pravic , organizacije dr?avne oblasti in temeljnih ekonomsko-socialnih razmerij, lokalna samouprava
• upravno pravo - pravo organizacije in delovanja dr?avne uprave (glej zlasti upravni postopek), pravo javnih financ (dav?na pravila in prora?unska poraba)
• kazensko pravo - pravo kaznovanja storilcev kaznivih dejanj (in drugih kaznivih ravnanj), dolo?a kaznivo dejanje in sankcijo zanj, ter postopek ugotavljanja storilstva
• gospodarsko pravo - statusno pravo gospodarskih dru?b, zadrug, pravo finan?nega poslovanja, pravo intelektualne lastnine ter nenazadnje ste?ajno pravo
• pravo socialne varnosti - zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, otro?ki dodatek, socialne pomo?i in drugi socialni transferji, ...
• mednarodno pravo - pravo odnosov med suverenimi dr?avami in pravo mednarodnih organizacij ( Organizacija zdru?enih narodov ) med drugim tudi pravo Evropske skupnosti , vojno pravo in mednarodno kazensko pravo , ki z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodi??a vse bolj pridobiva na te?i, deloma tudi pomorsko pravo ter kon?no mednarodno zasebno pravo .

Druga pomembnej?a delitev je na materialno in postopkovno pravo.

• materialno pravo dolo?a pravice in obveznosti.
• postopkovno pravo dolo?a postopek uveljavljanja teh pravic in obveznosti.

Veliki pravni sistemi [ uredi | uredi kodo ]

V zgodovini se je, kot spodaj, pravo na veliko spreminjalo. Sprva je ??itilo interese vladajo?ega razreda, in to zelo dolgo. S?asoma postane enako za vse. Vendar so po svetu izoblikovani razli?ni modeli pravnih sistemov:

• anglosa?ki pravni sistem (ZDA, Velika Britanija in posnemovalci) - mo?an poudarek na sodi??ih in sodno stvarjenem pravu;
• kontinentalni pravni sistem (ostala Evropa) - nasprotno, mo?an poudatek na splo?ni ureditvi s strani zakonodajalca;
• islamsko, kanonsko in druga verska oz. druga doktrinarna prava - prava dolo?ene institucije, denimo Cerkve ali vladarja ; oblikovana so po doktrini te institucije.

Pravna pravila teh pravnih sistemov so v temelju razli?no zastavljena. Evtanazijo v Vermontu, ZDA sicer dopu??a zakon, vendar so sodi??a tista, ki odlo?ajo o kaznovanju pomo?nikov pri smrti iz usmiljenja. Na kontinentu je razen v parih dr?avah (?vica, Nizozemska, Belgija) dosledno prepovedana z zakonom; sodi??a gor ali dol. Islamsko pravo jo zavra?a kot kr?itev Alahove volje .

Mednarodno pravo [ uredi | uredi kodo ]

Pravna pravila, ki veljajo v ve? dr?avah , so mednarodno (tudi supranacionalno) pravo . Za Slovenijo je najbolj pomembno pravo Evropskih skupnosti , zlasti EU .

Poenotenje pravne ureditve na svet ( globalizacija ) olaj?a mednarodno poslovanje pravnim subjektom in pove?uje mednarodno menjavo. Na drugi strani tri velike svetovne ekonomskopoliti?ne regije - ZDA, Japonska, EU, Rusija - izkori??ajo svojo pravno ureditev, da bi svoji regiji pridobile prednost pred drugima dvema. Mednarodni dogovori v smer res globalne ureditve svetovne trgovine (WTO) so sklenjeni in uresni?ljivi tudi v praksi.

Pravni?ka definicija prava [ uredi | uredi kodo ]

Pravo je sistem kot celota u?inkovitih pravnih pravil in pravnih na?el, ki urejajo zunanja vedenja in ravnanje posameznikov in njihovih zdru?enj v ?ivljenjsko pomembnih dru?benih razmerjih.

Ena od klasi?nih definicij prava prihaja iz starega Rima , ki pravi da je pravo umetnost dobrega in pravi?nega (ius est ars aequi et boni).

Narava in funkcija prava se je spreminjala skozi zgodovino . V sodobnih dru?bah poobla??eno telo , na primer zakonodajalec ali sodi??e , ustvarja pravo. Pravo je podprto z dr?avno monopolizirano fizi?no prisilo, ki uveljavlja pravo s sredstvi primernih ukrepov ali kazni.

Pravo ima razli?ne namene. Kazensko pravo , na primer, pomaga vzdr?evati mirno, urejeno in relativno stabilno dru?bo. Sodna oblast skrbi za mirno in civilizirano re?evanje sporov. Stvarno in obligacijsko pravo omogo?ata poslovanje in gospodarsko aktivnost. Javno pravo v prvi vrsti omejuje mo? dr?ave proti posamezniku in mu s tem zagotavlja dolo?en nivo svobode.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo pravo  ali Pravo v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Zakonodaja Slovenije Arhivirano 2015-03-21 na Wayback Machine .
• TAX-FIN-LEX - dav?ni, finan?ni in pravni portal: vsa slovenska zakonodaja (?istopisi), sodna praksa, ?lanki z dav?nega, finan?nega in pravnega podro?ja,...