Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prapti?
ali
arheopteriks
(
znanstveno ime
Archaeopteryx lithographica
) je splo?no priznan kot najstarej?i znan
pti?
. Sedem primerkov
Archaeopteryxa
so na?li v slojih
apnen?aste
prsti litografskega
skrilavca
v bli?ini
Eichstatta
in
Solnhofna
na
Bavarskem
v ju?ni
Nem?iji
.
Prapti? izhaja iz
dinozavra
teropoda
in je prvotno predstavljal prehodno obliko (vezni ?len) med
plazilci
in pti?i. Danes velja za eno najzgodnej?ih vej ptic. Imel je krila in bil je pokrit s perjem. ?ivel je pred pribli?no 145
milijoni
let v srednjem obdobju (
jura
) srednjega zemeljskega veka (
mezozoik
). Ni natan?no znano ali je lahko v resnici letel ali pa je samo poskakoval okoli in jadral z
dreves
.
Okamnina je ohranila poleg okostja tudi odtis perja, ki nakazuje pripadnost pti?em. Znaki plazilca v okamnini so ?eljusti z zobmi v alveolah, pri okoli pol
metra
dolgi ?ivali 30
cm
dolg rep z 20 do 21 vretenci. Prsnica je ?e slabo razvita, nartnice in dlan?nice ?e niso zrasle. Na perutnici so trije prosti prsti s kremplji za oprijemanje. Prapti? je edini znani predstavnik
podrazreda
Sauriurae
oziroma
Archaeornithes
. V drug podrazred
Odonthognathae
pri?tevamo dve vrsti
krednih
prapti?ev.
Sedmo okostje, za katerega so prej mislili, da pripada vrsti prapti?a, so leta
2001
uvrstili v
red
Wellnhoferia
. Ostalih ?est primerkov v resnici pripada vrsti prapti?a, drugi domnevni vrsti
A. recurva
in
A. siemensii
pa so izklju?ili. (
New Scientist
, 17. april 2004, p. 17).
Znani
britanski
astronom
sir
Fred Hoyle
in
?andra Vikramasinge
sta trdila, da so primerki prapti?a ponaredki in da je perje v skelet vstavil tedanji direktor
Prirodoslovnega muzeja
v Londonu
sir
Richard Owen
. Njunih
argumentov
ve?ina ne priznava.
- v angle??ini:
