한국   대만   중국   일본 
Pontsko-kaspijska stepa - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Pontsko-kaspijska stepa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pontsko?kaspijska stepa
Stepa v narodnem parku Azov-Siva?, Ukrajina, s konji v diru
Stepa se razprostira pribli?no od reke Dneper do reke Ural
Ekologija
Biom palearkti?na zmerna travi??a, savana in grmi?evje
Geografija
Povr?ina 994.000 km 2
Dr?ave   Kazahstan
  Rusija
  Ukrajina
  Bolgarija
  Romunija
  Moldavija
Koordinate 52°N 71°E  /  52°N 71°E  / 52; 71
Strelcovskaja stepa, za??iteno obmo?je v Milovskem rajonu v Luganski oblasti, Ukrajina. V stepi pogosto v za?etku poletja prevladuje trava bodalica Stipa .
Tulipa suaveolens je med najbolj zna?ilnimi spomladanskimi cvetovi Pontsko-kaspijski stepi.

Pontsko-kaspijska stepa , Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa , ki se razteza od severnih obal ?rnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos [Ε?ξεινο? Π?ντο?]) dale? proti vzhodu do Kaspijskega jezera , od Dobrud?e na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije , prek Moldavije in vzhodne Ukrajine ?ez ruski severni Kavkaz , ni?inske regije Volge do zahodnega Kazahstana . Je del ve?je Evrazijske stepe , in meji na vzhodu na Kaza?ko stepo . Je del palearkti?nih zmernih travi?? , savan in grmi?evja, ekoregije bioma travinj in grmi?evja.

Obmo?je ustreza Kimeriji, Skitiji in Sarmatiji klasi?ne antike. Skozi ve? tiso?letij so stepo uporabljala ?tevilna plemena nomadskih konjenikov , od katerih so mnoga osvojila de?ele v naseljenih regijah Evrope ter v zahodni in ju?ni Aziji.

Izraz Ponto-kaspijska regija se v biogeografiji uporablja za rastline in ?ivali teh step ter ?ivali ?rnega morja, Kaspijskega jezera in Azovskega morja. Genetske raziskave so to obmo?je opredelile kot najverjetnej?e mesto, kjer so prvi? udoma?ili konja. [1] .

Po najbolj raz?irjeni teoriji v indoevropskih ?tudijah, ki se imenuje Kurganska hipoteza , je bila Pontsko-kaspijska stepa domovina govorcev indoevropskega prajezika . [2] [3] [4] [5]

Geografija in ekologija [ uredi | uredi kodo ]

Pontsko-kaspijska stepa obsega obmo?je 994.000 kvadratnih kilometrov Evrope, ki sega od Dobrud?e v severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, ?ez ju?no Moldavijo, Ukrajino, Rusijo in severozahodni Kazahstan do Uralskega gorovja . Na severu je omejena z vzhodnoevropsko gozdno stepo, prehodnim obmo?jem me?anih travi?? in ?irokolistnih in me?anih gozdov zmernih predelov.

Na jugu se razprostira do ?rnega morja, razen Krimskega gorovja in zahodnega Kavkaza, ki meji na morje, kjer krimski submediteranski gozdni kompleks dolo?a ju?ni rob stepe. Stepa se razprostira na zahodni obali Kaspijskega jezera v ruski regiji Dagestan, bolj suha Kaspijska ni?inska pu??ava le?i med pontsko stepo ter severozahodnim in severnim bregom Kaspijskega obmo?ja. Kaza?ka stepa ve?e pontsko stepo proti vzhodu.

Ponto-kaspijska morja so ostanki Turgajskega morja, podalj?ek Paratetide , ki je segala ju?no in vzhodno od Urala in v mezozoiku in kenozoiku pokrivala ve?ji del dana?njega Zahodnosibirskega ni?avja.

Predzgodovinske kulture [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovinska ljudstva in narodi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ≫Mystery Of Horse Domestication Solved?≪ . sciencedaily.com . Pridobljeno 3. aprila 2018 .
  2. David W. Anthony (26. julij 2010). The Horse, the Wheel, and Language: How Bronze-Age Riders from the Eurasian Steppes Shaped the Modern World . Princeton University Press. ISBN   9781400831104 .
  3. Haak, Wolfgang; Lazaridis, Iosif; Patterson, Nick; Rohland, Nadin; Mallick, Swapan; Llamas, Bastien; Brandt, Guido; Nordenfelt, Susanne; Harney, Eadaoin; Stewardson, Kristin; Fu, Qiaomei; Mittnik, Alissa; Banffy, Eszter; Economou, Christos; Francken, Michael; Friederich, Susanne; Pena, Rafael Garrido; Hallgren, Fredrik; Khartanovich, Valery; Khokhlov, Aleksandr; Kunst, Michael; Kuznetsov, Pavel; Meller, Harald; Mochalov, Oleg; Moiseyev, Vayacheslav; Nicklisch, Nicole; Pichler, Sandra L.; Risch, Roberto; Guerra, Manuel A. Rojo; Roth, Christina; Szecsenyi-Nagy, Anna; Wahl, Joachim; Meyer, Matthias; Krause, Johannes; Brown, Dorcas; Anthony, David; Cooper, Alan; Alt, Kurt Werner; Reich, David (10. februar 2015). ≫Massive migration from the steppe is a source for Indo-European languages in Europe≪ . bioRxiv : 013433. arXiv : 1502.02783 . doi : 10.1101/013433 . Pridobljeno 3. aprila 2018 – prek biorxiv.org.
  4. Allentoft, Morten E.; Sikora, Martin; Sjogren, Karl-Goran; Rasmussen, Simon; Rasmussen, Morten; Stenderup, Jesper; Damgaard, Peter B.; Schroeder, Hannes; Ahlstrom, Torbjorn; Vinner, Lasse; Malaspinas, Anna-Sapfo; Margaryan, Ashot; Higham, Tom; Chivall, David; Lynnerup, Niels; Harvig, Lise; Baron, Justyna; Casa, Philippe Della; D?browski, Paweł; Duffy, Paul R.; Ebel, Alexander V.; Epimakhov, Andrey; Frei, Karin; Furmanek, Mirosław; Gralak, Tomasz; Gromov, Andrey; Gronkiewicz, Stanisław; Grupe, Gisela; Hajdu, Tamas; in sod. (2015). ≫Population genomics of Bronze Age Eurasia≪ . Nature . 522 (7555): 167?172. doi : 10.1038/nature14507 . PMID   26062507 .
  5. Mathieson, Iain; Lazaridis, Iosif; Rohland, Nadin; Mallick, Swapan; Llamas, Bastien; Pickrell, Joseph; Meller, Harald; Guerra, Manuel A. Rojo; Krause, Johannes; Anthony, David; Brown, Dorcas; Fox, Carles Lalueza; Cooper, Alan; Alt, Kurt W.; Haak, Wolfgang; Patterson, Nick; Reich, David (14. marec 2015). ≫Eight thousand years of natural selection in Europe≪ . bioRxiv : 016477 . Pridobljeno 3. aprila 2018 – prek biorxiv.org.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]