Pinakoteka Brera
Pinacoteca di Brera
Pala?a Brera
Splo?ni podatki
Arhitekturni slog	Baro?na arhitektura , Neoklasicisti?na arhitektura
Naselje	Milano, ulica Brera 28
Dr?ava	Italija
Koordinati	45°28′18.98″N 9°11′15.65″E  /  45.4719389°N 9.1876806°E  / 45.4719389; 9.1876806
Dokon?ano	1776
Spletna stran
www.brera.beniculturali.it

Pinakoteka Brera ( italijansko Pinacoteca di Brera ) je glavna javna galerija zbirke slik v Milanu , Italija . Vsebuje eno glavnih zbirk italijanskega slikarstva, in je del kulturnega programa Umetni?ke akademije Brera, s katero si delita prostor v Pala?i Brera.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Pala?a Brera dolguje svoje ime germanski braida , kar ka?e na travnat prostor v mestni strukturi: primerjalno Bra v Veroni . Samostan na mestu je bil jezuitski od leta 1572, nato pa je do?ivel korenito obnovo, ki jo je vodil Francesco Maria Richini (1627?1628). Ko so bili jezuiti leta 1773 razpu??eni, je pala?a postala sede? astronomskega observatorija in nacionalne knji?nice Braidense, ki so jo ustanovili jezuiti. Leta 1774 je bil dodan herbarij novega botani?nega vrta. Zgradbe so se podalj?ale po na?rtih Giuseppeja Piermarinija , ki je bil imenovan za profesorja na Akademiji, ko je bila uradno ustanovljena leta 1776, dekan pa je postal Giuseppe Parini. Piermarini je pou?eval na Akademiji 20 let, medtem ko je bil nadzornik urbanisti?nih mestnih projektov, kot so javni vrtovi (1787?1788) in piazza Fontana (1780?1782).

Za bolj?e pou?evanje arhitekture, kiparstva in drugih umetnosti, je akademija, na pobudo Parinija, zagotovila zbirko odlitkov po anti?nih primerih, bistveno za ?tudij rafiniranega neoklasicizma za ?tudente. Pod Parinijevim naslednikom, opatom Carlom Bianconijem (1778?1802) in umetnikom Giuseppe Bossijem (1802?1807), je Akademija pridobila prve slike za svojo pinacoteco v ?asu prerazporeditve del italijanske umetnosti, ki je bila zna?ilna za Napoleonovo obdobje. Rafaelovo Sposalizio ( Poroka Device Marije ) je bila klju?na slika zgodnjega zbiranja in Akademija je raz?irila svoje kulturno podro?je na sodelavce po vsem prvem francoskem cesarstvu : David , Pietro Benvenuti , Vincenzo Camuccini , Antonio Canova , Bertel Thorvaldsen in arheolog Ennio Quirino Visconti. Leta 1805, pod vodstvom Bossija, je nastala serija letnih razstav s sistemom nagrad, konkurenca Pari?kemu salonu , ki je slu?il za identifikacijo Milana kot kulturnega mesta za sodobno slikarstvo v Italiji do 19. stoletja. Akademija je z umetni?kim odborom Commissione di Ornato izvajala vpliv na javne spomenike, kot predhodnica dana?njega Sopraintendenze delle Belle Arti . Romanti?na era je bila pri?a zmagoslavja akademske zgodovine slikarstva, vodene na Akademiji s Francescom Hayezom in uvedbo krajine kot sprejemljivega akademskega ?anra, inspirirana od Massimo D'Azeglio in Giuseppe Bisija, medtem ko se je Akademija premaknila v smer institucije za pou?evanje zgodovine umetnosti. Tako je bila leta 1882 Slikarska galerija lo?ena od Akademije.

Od leta 1891 so se razstave izvajale na tri leta, arhitekturni projekti pa so razvili svojo samostojno pot. V ?asu avantgarde, ko je bila modernizem postajal uveljavljen, je imel direktor akademije Camillo Boito za u?enca Luca Beltramija in Cesare Tallone je u?il Carlo Carra in Achille Funija.

Brera Observatorij je ?tiri desetletja gostil astronoma Giovanni Schiaparellija, Orto Botanico di Brera pa je zgodovinski botani?ni vrt, ki se nahaja za Pinacoteco.

Zgradba [ uredi | uredi kodo ]

Pala?a je bila sprva zgrajena v baro?nem slogu, nato je bila v 18. stoletju prenovljena v neoklasicisti?nem slogu, ki je bil priljubljen v ?asu Marije Terezije . Portal , ki je obdan s kamnitimi stebri, vodi v pravokotno notranje dvori??e, sredi katerega stoji bronast kip Napoleona Antonia Canove iz leta 1809. Med stebri na dvori??u je ve? drugih kipov umetnikov, znanstvenikov in mecenov.

V pala?i se poleg galerije nahajajo tudi druge kulturne ustanove - knji?nica, astronomski observatorij in umetni?ka akademija Brera, ki jo je uradno ustanovil akademski profesor Giuseppe Piermarini leta 1776 in ?e danes velja za najbolj presti?no umetni?ko ?olo v Italiji.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Brera Gallery official website Arhivirano 2016-02-21 na Wayback Machine .
• Accademia di Brera official website

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Pinakoteka Brera .

• Uradno spletno mesto