Parlament
(tudi
predstavni?tvo
) je
politi?no
demokrati?no
telo
, ki zdru?uje posameznike, ki jih je
izvolila
nacija
, da odlo?ajo v njenem imenu.
Slovenski parlament je dvodomen. Sestavljata ga
Dr?avni zbor
(t. i. spodnji dom), ki je 'splo?no ljudsko predstavni?tvo', ter
Dr?avni svet
(t. i. zgornji dom), ki je 'predstavni?tvo posebnih interesov'. Parlamentarne funkcije so mo?no zgo??ene v Dr?avnem zboru, ki v ti.
zakonodajnem postopku
oblikuje
zakone
, ki so najpomembnej?i splo?ni pravni akt v kontinentalnih pravnih sistemih, kamor ?teje tudi slovenski. Zakonodajni postopek poteka na podlagi pooblastil
Ustave
, konkretneje pa je urejen v
Poslovniku Dr?avnega zbora
.
- Glede na domnost
- enodomni
(ima enotno skup??insko strukturo)
- dvodomni
(dve skup??ini, v kateri ima druga oz. spodnja
skup??ina
o?ja pooblastila)
- Glede na komisije
Parlamenti se delijo tudi glede pristojnosti oz. mo?i
komisij
v primerjavi s celotno skup??ino. Tako so lahko komisije le posvetovalna telesa, lahko pa imajo tudi ve?ja
pooblastila
- Glede na ?tevilo politi?nih strank
- enostrankarski
(to je v bistvu
diktatura
ene stranke)
- ve?strankarski
- Glede na zgoraj na?tete razlike
- nasprotovalni parlament
(enodomen (oz. je dvodomnost le formalna), komisije imajo majhen vpliv, velja dvostrankarski sistem, parlamentarna ve?ina se ena?i z
vlado
, parlament ima malo samostojne oblasti) in
- policentri?ni parlament
(dvodomen, mo?ne komisije, ve? politi?nih strank, notranja povezanost med njimi je ?ibka, parlament ima veliko mo? (okrepljeno samostojnost) v primerjavi z vlado).
Zgodovinski razvoj parlamenta
[
uredi
|
uredi kodo
]
Skozi zgodovino je parlament postopoma izpodrinil
suverena
(npr.
monarh
), ki je odlo?al o vseh javnih zadevah.
[1]
Srednjeve?ki parlamenti
[
uredi
|
uredi kodo
]
V srednjem veku najprej nastane parlament, da bi usklajeval decentralizacijo in pogosto prekrivajo?e se oblasti. Med 12. in 16. stoletjem so najprej od preprostega svetovanja suverenu pri?li ti organi do nadzora nad njegovim delovanjem, s?asoma pa so ga ?e lahko tudi zavirali. V parlament so se vklju?evali tudi razni mestni predstavniki. Do razvoja je pri?lo predvsem zaradi potrebe samega suverena, ki si je prizadeval pove?ati svojo legitimnost s soglasjem predstavnikov obrobnih, vendar pomembnih oblasti (za to pa zahtevajo predstavni?tvo?
"no taxation without represation"
). V 16. in 17. stoletju so monarhi krepili svoj oblast, to pa je vodilo do slabitve mo?i parlamentov. To se ni zgodilo le v Angliji, katere parlament je kasneje tudi postal vzorec za preporod ostalih parlamentov. V 19. stoletju so za?ele nastajati demokracije in monarhi?ne ureditve so se po?asi umikale; parlamenti so za?eli nadzorovati vlado.
Novi demokrati?ni parlamenti so postopoma dobili nadzor nad vlado, pridobili so tudi pravico do oblikovanja zakonodaje. Prehod od parlamenta, ki je bil le golo predstavni?tvo (svetovalci) do parlamenta s funkcijo vladanja, je popolnoma spremenil pojmovanje predstavni?tva. Danes parlament predstavlja dr?avljane in jim tudi vlada, ker pa opravlja dve funkciji prihaja do napetosti.
Prevladujo?a prvina sodobnih parlamentov, kot predstavni?kih skup??in je uveljavljanje nadzora nad vlado, politi?ne odlo?itve pa morajo sprejemati tako, da zagotavljajo njihovo ujemanje z voljo ljudstva.
Sodobni parlament resda je v marsi?em ?e vedno podoben srednjeve?kemu (npr. predstavni?tvo, pluralizem, skup??inska narava), vendar je za sodobne parlamente predvsem zna?ilna stalnost in samostojnost, oblikovani so z volitvami z namenom, da zastopajo
dru?bena mnenja
in
ne
dru?bene skupine.
- ↑
Poglavje
"Zgodovinski razvoj parlamenta"
povzeto po knjigi
Temelji politi?ne znanosti
avtorice
Donatelle Della Porte
(str. 163-166)!