한국   대만   중국   일본 
Pape? Nikolaj III. - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Pape? Nikolaj III.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
  Nikolaj III.  
Izvoljen 25. november 1277 (izvoljen)
Za?etek pape?evanja 26. december 1277 (posve?en)
Konec pape?evanja 22. avgust 1280
Predhodnik Janez XXI.
Naslednik Martin IV.
Redovi
Povzdignjen v kardinala 28. maj 1244
imenoval
Inocenc IV.
Polo?aj 188. pape?
Osebni podatki
Rojstvo Giovanni Gaetano Orsini
1210
Rim
Smrt 22. avgust 1280 [1]
Viterbo
Pokopan Bazilika svetega Petra
kapela svetega Nikolaja.
Narodnost Italijan
Star?i Matteo Rosso Orsini
Perna Caetani
Prej?nji polo?aj
Insignije
Grb osebe Pape? Nikolaj III.
Drugi pape?i z imenom Nikolaj
Catholic-hierarchy.org

Pape? Nikolaj III. , rojen kot Giovanni Gaetano Orsini je bil rimski ?kof ( pape? ) Rimskokatoli?ke cerkve , * okrog 1225 Rim ( Pape?ka dr?ava , Sveto rimsko cesarstvo ); † 22. avgust 1280 Viterbo ( Pape?ka dr?ava , Sveto rimsko cesarstvo ).

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Janez izhaja iz slavne in plemenite rimske rodbine Orsinijevih . ?e od 1244 je bil kardinal in zelo vpliven pri ve? predhodnih volitvah. Po polletni sedisvakanci so ga izvolili 25. novembra 1277 v Viterbu . Me??ani so tam bivajo?ih osem kardinalov zaprli v konklave v mestni hi?i, dokler niso izvolili pape?a ? neodvisno od pritiskov kralja Karla An?ujskega ? tokrat sposobnega diplomata in Italijana, kardinala-diakona Janeza Kajetana.

Janez Kajetan (Giovanni Caetano) Orsini je bil sin senatorja Mateja Rosso Orsinija in Perne Caetani in je torej zdru?eval v sebi gene dveh najimenitnej?ih rimskih rodovin ? Orsinijevih in Caetanijevih. [2]

Ko je Janezov o?e ovdovel, je vstopil v Tretji red svetega Fran?i?ka , saj je bil tesno povezan s svetim Fran?i?kom Asi?kim . Kot drugorojenca sta star?a Janezka po starodavnem izro?ilu ?e od otro?tva namenila za versko ?ivljenje. K fran?i?kanom je o?e hotel poslati tudi sina, pa mu je umbrijski ubo?ec dejal:: ≫On ne bo fran?i?kan, ampak fran?i?kanski zavetnik≪. [3]

Tako je tudi bilo. Janez je deloval v rimski kuriji. Inocenc IV. ga je imenoval za kardinala, Aleksander IV. pa za zavetnika oziroma protektorja fran?i?kanov. Klemen IV. ga je poslal za sklepanje dogovora s Karlom An?ujskim, a Hadrijan V. mu je zaupal najte?jo nalogo, ki jo je tudi odli?no opravil ? mirovni sporazum med Karlom in nem?kim kraljem Rudolfom Habsbur?kim .

Pape? [ uredi | uredi kodo ]

Za pape?a so ga sicer izvolili v Viterbu 25. novembra 1277; ni hotel prejeti posve?enja tam, ampak v Rimu, in sicer na sam Bo?i? , 25. decembra, ko so opravili posve?enje in kronanje.

Kot pape? Nikolaj III. je bil mo?na, prava vladarska osebnost; veliko si je prizadeval, da bi Cerkveno dr?avo in sam Rim re?il nadle?nega varu?tva sicilskega kralja Karla. Senatorsko slu?bo v Rimu so spet lahko opravljali Rimljani sami. S spretno diplomatsko dejavnostjo je dosegel, da sta Karel An?ujski in Rudolf Habsbur?ki med seboj ohranjala mir, slednji pa se je tudi odrekel italijanski pokrajini Romanji . Rudolf mu je priznal suverenost v Cerkveni dr?avi in sicer v ?ir?ih mejah kot dotlej, in ta obseg je trajal vse do Napoleonovega ?asa.

Karla je odvrnil od spopada z Bizantinskim cesarstvom, manj uspe?na pa so bila njegova prizadevanja za edinost z vzhodno Cerkvijo. Vplivno je posegel v notranje spore, ki so red manj?ih bratov razdvajali zaradi razli?nega pojmovanja ubo?tva; priporo?il je, naj se dr?ijo Fran?i?kovih navodil in evangeljskih svetov. V Rimu je dal obnoviti baziliko sv. Petra in Lateransko baziliko, ob kateri je postavil znano kapelo Sancta Sanctorum ; ime "Sveta svetih" je dobila zato, ker je tam zbrano veliko svetni?kih relikvij.

Bil je prvi pape?, ki si je za stalno bivali??e izbral Vatikan. Pala?o je raz?iril, ob njej pa uredil glasovite Vatikanske vrtove. Od Svetega Petra do Angelskega gradu je dal napraviti podzemeljski hodnik, ki je pape?em skozi zgodovino velikokrat pomagal, da so se lahko hitro zatekli v nepremagljivo trdnjavo. [4] [5]

Konklave [ uredi | uredi kodo ]

Kardinal Janez Kajetan Orsini je sodeloval na naslednjih konklavah , kjer je bil izvoljen:

Konzistorij [ uredi | uredi kodo ]

Pri pape?kih volitvah od 30. maja do 25. novembra 1277 je torej sodelovalo naslednjih sedem kardinalov: Anchero Pantaleon, naslov S. Prasseda; Guillaume de Bray, naslov S. Marco; Simon de Brion, naslov S. Cecilia; Giovanni Gaetano Orsini, diakon pri S. Nicola in Carcere Tulliano, ki je bil kot najstarej?i ?lan izvoljen za pape?a Nikolaja III.; Giacomo Savelli, diakon pri S. Maria in Cosmedin; Goffredo da Alatri, diakon pri S. Giorgio in Velabro ter Matteo Orsini, diakon pri S. Maria in Portico Octaviae.

?e pri teh volitvah opazimo imena dveh Orsinijev, od katerih je eden postal pape?. ?tevilo kardinalov pa je padlo na najni?je ?tevilo v zgodovini. V svojem prvem in edinem konsistoriju 12. marca 1278 je izbral za svoje najbli?je sodelavce in zaupnike Nikolaj III. naslednje cerkvene dostojanstvenike, ki so:

  1. Latino Malabranca Orsini OP , magister bogoslovja (?kof v Ostia e Velletri , † 10. avgusta 1294) in ga dominikanci ?astijo kot bla?enega
  2. Erhard de Lessines, ?kof v Auxerre, Francija (naslovni ?kof v Palestrini, † 18. julija 1278).
  3. Bentivenga de Bentivengis OFM , ?kof v Todiju (naslovni ?kof Albana, † 25. marca 1289).
  4. Robert Kilwardby OP , canterburyjski nad?kof, Anglija (naslovni ?kof Porto e Santa Rufina; † 12. septembra 1279).
  5. Ordono Alvarez, nad?kof Brage, Portugalska (naslovni ?kof Tuskuluma, Frascatija; † 21. decembra 1285).
  6. Gerardo Bianchi, apostolski protonotar (naslov Ss. XII apostoli); † 1. marca 1302.
  7. Girolamo Masci OFM , generalni minister svojega reda (naslov S. Pudenziana). Postal je pape? Nikolaj IV. dne 22. februarja 1288 († 4. aprila 1292).
  8. Giordano Orsini, diakon pri S. Eustachio († 8. septembra 1287).
  9. Giacomo Colonna, arhidiakon v Pisi (diakon pri S. Maria in Via Lata; † 14. avgusta 1318). Bonifacij VIII. ga je odstavil dne 10. maja 1297; povrnil ga je Benedikt XI. in ponovno umestil Klemen V. 17. decembra 1305; dodelil mu je ?e diakonijo pri S. Maria in Via Lata 2. februarja 1306. [6]

Maja 1277 je smrt doletela Janeza XXI. v viterbski pape?ki pala?i. Hitremu zaporedju treh pape?ev enega za drugim je sledilo zdesetkanje kardinalskega zbora; niti Inocenc V. , niti Hadrijan V. niti Janez XXI. niso imenovali novih kardinalov. S tem so odprli pot do napornih volitev in izvolitvi kardinala-dekana Janeza Kajetana v Viterbu 25. novembra 1277.

Na oblasti je bil tedaj ? in je torej jam?il dr?avljanski red in mirne konklave, eden kardinalovih ne?akov, Orso di Gentile; ta okoli??ina, ki jo omenjajo zgodovinarji, ni bila brez pomena za volitve, ?e to pove?emo z razli?nimi oblikami, ki jih je rodbina Orsini udejanjala na Viterbskem v letih, ko je Janez Kajetan bil imenovan za pokrajinskega inkvizitorja.

Novi pape? je bil posve?en v duhovnika pri Svetem Petru v Rimu in ustoli?en 26. decembra 1277. Z izbiro imena ? Nikolaj ? je hotel neposredno in izzivalno pokazati na prednostno izro?ilo pape?ev s tem imenom: najsi bo na Nikolaja I. kot Nikolaja II. , ki sta bila pontifikata s poudarjeno politi?no vlogo ? a morda so prispevali tudi verski dejavniki. Janez je namre? gojil posebno pobo?nost v odnosu do svetnika svojega kardinalskega naslova - svetega Miklav?a ali Nikolaja, ki mu je kmalu nato posvetil tudi eno kapelo pri svetem Petru .

Janez Kajetan se je pokazal med svojo dolgo in ?astno navzo?nostjo v kardinalskem zboru ? 33 let ? kot sposoben in vztrajen politik, malo nagnjen k skrajnim in sanjskim stali??em, pa toliko trdnej?i v svojih na?rtih in odlo?itvah. Prvi korak, ki je bil v zvezi s skromnim ?tevilom sedmih ?lanov kardinalskega zbora, na katere je sedaj padel Collegium sacrum ? je bilo imenovanje novih kardinalov.

12. marca 1278 je Nikolaj III. poskrbel za nove cerkvene dostojanstvenike. Od teh so bili trije njegovi sorodniki: Latino Malabranca je bil sin njegove sestre Mabilije (Mabilia); Giordano Orsini je bil njegov brat po o?etovi strani; Giacomo Colonna pa je bil sin Marjete (Margherita) Orsini, sestre Mateja (Matteo) Rosso; dva, Girolamo d’Ascoli (poznej?i Nikolaj IV. ) in Bentivegna da Todi , sta pripadala redu "manj?ih bratov" - minoritov : prvi je bil njegov general, ki ga je 1274 nasledil Bonaventura , drugi pa je bil osebni prijatelj Nikolaja III., njegov kaplan in spovednik od 1266 [7] . Da bi re?il nujne te?ave Rimske kurije, je Nikolaj III. opravil natan?no izbiro in uvedel v Sveti zbor vpliv sorodnikov, Rimljanov in svojih verskih prijateljev, da je sestavil u?inkovito delovno mo?tvo, na katero se je lahko zanesel. [8]

Smrt in spomin [ uredi | uredi kodo ]

Freska v “Sancta sanctorum2” (okrog 1280 ): Nikolaj III. podari cerkev svetima Petru in Pavlu

Umrl je 22. avgusta 1280 za sr?no kapjo v njemu tako ljubem gradu Soriano nel Cimino v Laciju blizu Viterba, da bi pobegnil pred poletno rimsko vro?ino. Pokopali so ga v kapelo svetega Nikolaja, ki jo je on zgradil v Baziliki svetega Petra v Vatikanu . [9]

Ocena [ uredi | uredi kodo ]

Med niti triletnim vladanjem si je pape? Nikolaj pridobil velikanske zasluge zlasti za mir med kr??anskimi evropskimi vladarji, za cerkveno edinost in pape?ko neodvisnost, kakor tudi za umetni?ko in kulturno dejavnost. Gojil pa je veliko naklonjenost do sorodnikov, zlasti do svoje imenitne rodbine Orsini, na katero je bil zelo ponosen; nekaterim njenim ?lanom je zagotovil dobre polo?aje in gmotno podlago tudi za prihodnost. Zato mu o?itajo nepotizem . Njegovi ne?aki so zasedali ne le pomembne svetne slu?be ? tudi med osmimi kardinali, ki jih je imenoval, so bili trije njegovi sorodniki, na katere se je lahko zanesel.

Zgodovinarji mu priznajo, da je bil velik u?enjak in odlo?en ter uspe?en dr?avnik. Nameraval je zgraditi trdno pape?ko dr?avo, kjer bo vladala doma?a rodovina Orsinijev. Tega mu objektivni zgodovinarji niti ne zamerijo.

Dante je postavil Nikolaja III. v tretjo sobo v jami osmega kroga pekla, ki je pripravljen za tiste, ki so se vdajali simoniji . Z izredno napadalnostjo o?igosa ne le Nikolaja, ampak tudi svojega osebnega sovra?nika Bonifacija VIII. , ki je bil 1300 ?e ?iv, pa mu ?e pokojni pape? Nikolaj napoveduje podobno usodo:

Divina commedia: ≫Inferno≪ (del)
Bo?anska komedija: ≫Pekel≪ (del) (19. spev, 61. tercina)

E veramente fui figliuol dell'orsa,
cupido si per avanzar li orsatti,
che su l'avere, e qui me misi in borsa.

Zares sem bil sin medvedke,
Pohlepen po imetju, da bi pomagal k napredovanju medvedkom,
In sem me je poslal (Bog) v ta ?ep.

Po njegovi smrti se je rimsko ljudstvo uprlo zoper premo?ne Orsinije. V zgodovini se to pogosto dogaja kot posledica nepotizma, da se za?nejo prepirati o delitvi potice. Po svoji strani pa je nemirni in oblastni Karel An?ujski ? ki se je tudi ?util odrinjenega za ?asa Nikolajevega vladanja ? poskrbel, da so se nove konklave odvijale pod njegovim vodstvom. [10] [11]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Encyclopædia Britannica
  2. ↑ Gligora, Francesco; Catanzaro, Biagia; Coccia, Edmond. I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco . str. 170.
  3. ↑ ≫Niccolo III, papa ? Giovanni Gaetano Orsini. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 78 (2013) di Franca Allegrezza≪ . Treccani.it . Pridobljeno 2. marca 2015 .
  4. ↑ M. Benedik. Pape?i od Petra do Janeza Pavla II . str. 165.
  5. ↑ F. Chobot. A papak tortenete . str. 257.
  6. ↑ ≫The Cardinals of the Holy Roman Church. Consistories for the creation of Cardinals 13th Century (1198-1303)≪ . Mirandas. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 12. julija 2017 . Pridobljeno 2. marca 2015 .
  7. ↑ Waley, 1966, pp. 587 s.
  8. ↑ ≫Niccolo III, papa ? Giovanni Gaetano Orsini. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 78 (2013) di Franca Allegrezza≪ . Treccani.it . Pridobljeno 2. marca 2015 .
  9. ↑ ≫Pope Nicholas III (Giovanni Gaetani Orsini)≪ . Catholic Encyclopedia New Advent . Pridobljeno 26. februarja 2015 .
  10. ↑ J. M. Laboa. La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene . str. 189.
  11. ↑ ≫La divina commedia di Dante Alighieri. Inferno≪ . Filosofico.net . Pridobljeno 27. februarja 2015 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Nadaljnje branje [ uredi | uredi kodo ]

(slovensko)
  • M. Benedik: Pape?i od Petra do Janeza Pavla II. , Mohorjeva dru?ba Celje 1989.
(nem?ko)
  • F. X. Seppelt ?K. Loffler: Papstgeschichte von den Anfangen bis zur Gegenwart . Josef Kosel&Friedrich Pustet, Munchen 1933.
(italijansko)
  • Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco . Armando Editore, Roma 2013.
  • Juan Maria Laboa: La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene . Jaca Book, Milano 2007. ( Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales . Iz ?pan??ine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
(mad?arsko)
  • F. Chobot: A papak tortenete . Patria, Rakospalota 1909.
(angle?ko)
  • Richard P. McBrien: Lives of the Popes . San Francisco 2000.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Pape? Nikolaj III. .
(angle?ko)
(italijansko)
Nazivi Rimskokatoli?ke cerkve
Predhodnik: 
Janez XXI. 		Pape?
1277–1280 		Naslednik: 
Martin IV.
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape?_Nikolaj_III.&oldid=6067910 ≪